Hotela Brdo: primer, kako naj država ne spodbuja gradbeništva po covidu
DAL in strokovno javnost je pred kratkim presenetila novica o skorajšnjem začetku prenove Hotela Brdo.
Odpri galerijo
Obstoječa hotelska stavba iz 70. let prejšnjega stoletja je nedvomno dotrajana in funkcionalno ter oblikovno nezadostna. Foto Jože Suhadolnik
Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) in strokovno javnost je pred kratkim presenetila novica o skorajšnjem začetku prenove Hotela Brdo. Senzacionalistično je bilo predstavljeno, da bo hotel prenovljen v enem letu, in to za le za osem milijonov evrov namesto štirideset, kar je izposlovalo novo vodstvo JGZ Brdo. Ob dopadljivih tridimenzionalnih prikazih je bilo povedano, da bodo s prenovo nekoliko povečane kapacitete, na račun pisarn naj bi pridobili več novih sob, predvsem pa bo izboljšana funkcionalnost hotela. Rečeno je bilo, da »ne bo ostalo nič razen nosilnih sten«, dela pa naj bi izvedli kar brez gradbenega dovoljenja, s čimer bi se prenova še pospešila, saj mora biti hotel pripravljen do začetka slovenskega predsedovanja Evropski uniji leta 2021.
Ker nam je zgodba o načrtovani prenovi Hotela Brdo že nekaj let poznana, menimo, da je odločitev nadvse nenavadna in da je sporna tako s strokovnega vidika kot v finančnem in pravnem smislu. Ne vidimo namreč možnosti, da bi bili predvideni posegi ob upoštevanju slovenske gradbene zakonodaje dopustni brez gradbenega dovoljenja, višina investicije pa tudi po nižji varianti kar štirikrat presega vrednost, ko bi moral biti po zakonodaji o javnem naročanju razpisan arhitekturni natečaj.
Absurdnost odločitve je še toliko večja zato, ker je bil natečaj za prenovo Hotela Brdo dejansko že izveden leta 2018: na podlagi izbrane rešitve je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, izdelani so bili tudi vsi izvedbeni načrti vključno s projektom opreme. Še pred natečajem je bila na podlagi presojanja, kako obsežna naj bo prenova, izdelana projektna naloga. Odločitev novega vodstva JGZ Brdo torej dobesedno »vrže v smeti« dve leti že plačanega strokovnega dela.
Natečaj ni potekal kot običajno prek Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), temveč v organizaciji vlade, saj naj bi se postopek priprave gradiva, izdelave projektov in žiriranja časovno maksimalno skrajšal, ker se je mudilo. Žirijo so sestavljali predstavniki vlade, hotela ter arhitekturne in krajinske stroke. Izbrana je bila dobra, ambiciozna in arhitekturno ter krajinsko zelo primerna rešitev.
Strokovno preverjen pristop k prenovi je nadvse pomemben, ker je Hotel Brdo del Parka Brdo, ki je spomenik državnega pomena in obenem najpomembnejši protokolarni kompleks v Sloveniji, kjer potekajo državniški dogodki mednarodnega pomena in najvišje ravni. Obstoječa hotelska stavba iz 70. let je nedvomno dotrajana in funkcionalno ter oblikovno nezadostna. Gre za občutljivo območje in kompleksno nalogo, zato morajo biti vsi posegi vanj vrhunske oblikovne in funkcionalne kakovosti, kar se lahko zagotovi le z izbiro projekta z natečajem, ki ga izvede strokovna žirija. Obenem prenova predstavlja državno investicijo, ki je k izvedbi natečaja zavezana po zakonodaji, ki ureja javno naročanje, saj je le tako zagotovljena racionalna poraba davkoplačevalskega denarja.
Kljub očitni neracionalnosti odločitve – hotel bi namreč lahko začeli prenavljati že danes – vodstvo JGZ Brdo svojo odločitev utemeljuje s tem, da so ponudbe za izvedbo prenove po že izdelanih načrtih predrage. Prenovo naj bi zato izvedli na podlagi nove arhitekturne rešitve, ki je bila izdelana na hitro in po tiho v času omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida-19. Izdelava celotne nove projektne dokumentacije kot tudi izvedba vseh del naj bi trajali rekordno kratek čas, saj naj bi hotel odprli že maja 2021. Na podlagi izkušenj iz prakse lahko o tem časovnem načrtu upravičeno podvomimo, razen če vključuje razne neregularne bližnjice, kot na primer že omenjeno izogibanje gradbenim in javnofinančnim predpisom.
Nenavadna je tudi finančna plat, kakor je bila javno predstavljena. Ponudbene cene naj bi se gibale okoli 40 milijonov evrov oziroma po besedah vodstva JGZ Brdo 4000 evrov na kvadratni meter. Vendar je prvotno načrtovana prenova obsegala okoli 18.000 kvadratnih metrov in bi bila torej pri omenjeni ponudbeni ceni nekaj nad 2000 evri na kvadratni meter. Še manj je jasno, kako se bo lahko cena prenove, četudi nekoliko manj razsežne ali razkošne, zmanjšala na petino.
Z odločitvijo novega vodstva JGZ Brdo so zavrženi vsi napori, premisleki in denar, ki so bili doslej vloženi v projekt prenove Hotela Brdo. Ta kompleksno rekonstrukcijo nedvomno potrebuje, da bo lahko tudi v prihodnosti gostil vrhunske mednarodne goste. Vendar nobena naglica ali racionalizacija projekta ne upravičuje neupoštevanja zakonodaje in strokovno nepreverjenega pristopa k izvedbi javne investicije.
Z odločitvijo novega vodstva JGZ Brdo so zavrženi vsi napori, premisleki in denar, ki so bili doslej vloženi v projekt prenove Hotela Brdo.
Ker nam je zgodba o načrtovani prenovi Hotela Brdo že nekaj let poznana, menimo, da je odločitev nadvse nenavadna in da je sporna tako s strokovnega vidika kot v finančnem in pravnem smislu. Ne vidimo namreč možnosti, da bi bili predvideni posegi ob upoštevanju slovenske gradbene zakonodaje dopustni brez gradbenega dovoljenja, višina investicije pa tudi po nižji varianti kar štirikrat presega vrednost, ko bi moral biti po zakonodaji o javnem naročanju razpisan arhitekturni natečaj.
Absurdnost odločitve je še toliko večja zato, ker je bil natečaj za prenovo Hotela Brdo dejansko že izveden leta 2018: na podlagi izbrane rešitve je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, izdelani so bili tudi vsi izvedbeni načrti vključno s projektom opreme. Še pred natečajem je bila na podlagi presojanja, kako obsežna naj bo prenova, izdelana projektna naloga. Odločitev novega vodstva JGZ Brdo torej dobesedno »vrže v smeti« dve leti že plačanega strokovnega dela.
Natečaj ni potekal kot običajno prek Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), temveč v organizaciji vlade, saj naj bi se postopek priprave gradiva, izdelave projektov in žiriranja časovno maksimalno skrajšal, ker se je mudilo. Žirijo so sestavljali predstavniki vlade, hotela ter arhitekturne in krajinske stroke. Izbrana je bila dobra, ambiciozna in arhitekturno ter krajinsko zelo primerna rešitev.
Strokovno preverjen pristop k prenovi je nadvse pomemben, ker je Hotel Brdo del Parka Brdo, ki je spomenik državnega pomena in obenem najpomembnejši protokolarni kompleks v Sloveniji, kjer potekajo državniški dogodki mednarodnega pomena in najvišje ravni. Obstoječa hotelska stavba iz 70. let je nedvomno dotrajana in funkcionalno ter oblikovno nezadostna. Gre za občutljivo območje in kompleksno nalogo, zato morajo biti vsi posegi vanj vrhunske oblikovne in funkcionalne kakovosti, kar se lahko zagotovi le z izbiro projekta z natečajem, ki ga izvede strokovna žirija. Obenem prenova predstavlja državno investicijo, ki je k izvedbi natečaja zavezana po zakonodaji, ki ureja javno naročanje, saj je le tako zagotovljena racionalna poraba davkoplačevalskega denarja.
Senzacionalistično je bilo predstavljeno, da bo hotel prenovljen v enem letu, in to za le za osem milijonov evrov namesto štirideset, kar je izposlovalo novo vodstvo.o Foto Uroš Hočevar
Kljub očitni neracionalnosti odločitve – hotel bi namreč lahko začeli prenavljati že danes – vodstvo JGZ Brdo svojo odločitev utemeljuje s tem, da so ponudbe za izvedbo prenove po že izdelanih načrtih predrage. Prenovo naj bi zato izvedli na podlagi nove arhitekturne rešitve, ki je bila izdelana na hitro in po tiho v času omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida-19. Izdelava celotne nove projektne dokumentacije kot tudi izvedba vseh del naj bi trajali rekordno kratek čas, saj naj bi hotel odprli že maja 2021. Na podlagi izkušenj iz prakse lahko o tem časovnem načrtu upravičeno podvomimo, razen če vključuje razne neregularne bližnjice, kot na primer že omenjeno izogibanje gradbenim in javnofinančnim predpisom.
Nenavadna je tudi finančna plat, kakor je bila javno predstavljena. Ponudbene cene naj bi se gibale okoli 40 milijonov evrov oziroma po besedah vodstva JGZ Brdo 4000 evrov na kvadratni meter. Vendar je prvotno načrtovana prenova obsegala okoli 18.000 kvadratnih metrov in bi bila torej pri omenjeni ponudbeni ceni nekaj nad 2000 evri na kvadratni meter. Še manj je jasno, kako se bo lahko cena prenove, četudi nekoliko manj razsežne ali razkošne, zmanjšala na petino.
Z odločitvijo novega vodstva JGZ Brdo so zavrženi vsi napori, premisleki in denar, ki so bili doslej vloženi v projekt prenove Hotela Brdo. Ta kompleksno rekonstrukcijo nedvomno potrebuje, da bo lahko tudi v prihodnosti gostil vrhunske mednarodne goste. Vendar nobena naglica ali racionalizacija projekta ne upravičuje neupoštevanja zakonodaje in strokovno nepreverjenega pristopa k izvedbi javne investicije.
