»In da se čim prej lotite rešitve«

Odziv Službe za marketing in Službe za odnose z javnostmi SNG Drama Ljubljana na kolumno z zgornjim naslovom:

Objavljeno
07. februar 2020 05.00
Posodobljeno
07. februar 2020 12.38
Na uradnem sestanku obeh za oglaševanje pristojnih oddelkov, ki se je zgodil 23. januarja, je Delov marketing omenil Draminemu, da je podpis nove oglaševalske pogodbe tudi čas, ko se lahko premisli o zadovoljstvu z dosedanjim uredniškim sodelovanjem. Foto Leon Vidic
Jernej Pristov, vodja službe za odnose z javnostmi SNG Drama Ljubljana
Jernej Pristov, vodja službe za odnose z javnostmi SNG Drama Ljubljana
»Za čigavo kulturo in za kakšne odnose torej gre?« se na koncu kolumne z naslovom »In da se čim prej lotite rešitve« sprašuje namestnica odgovornega urednika časnika Delo Ženja Leiler. Članek je bil v soboto, 1. februarja, objavljen na 11. strani tiskane edicije Dela, hkrati pa tudi prednostno izpostavljen v zadevi in besedilu Delovega dnevnega e-novičnika. Dan prej pa še na Delo.si in na Delovi facebook strani. Dana mu je bila skoraj največja možna mera pozornosti, ki jo lahko medijska hiša omogoči.

V članku Leilerjeva obtožuje Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, da prek službe za marketing izsiljuje Delo. Te resne in novinarsko nepreverjene obtožbe obe strokovni službi ljubljanske Drame, ki se podpisujeta pod to odprto pismo bralcem, odločno zavračata kot enostranske in nepreverjene. Na tej točki je nujno in pomembno poudariti, da Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana v nikakršnem smislu nikoli ni in ne bo pogojevalo oglaševanja v Delu z uredniškim sodelovanjem. To nikoli ni bila in tudi ne more biti uradna politika ljubljanske Drame, tudi ko gre za recenzentske vsebine.

V članku predstavljeni navedek, iztrgan iz zasebne poslovne korespondence služb Dela in Drame, ki sicer redno sodelujeta na področju oglasnega trženja, je neprijetno presenetil tudi kolektiv Drame. Zato je sledila temeljita interna raziskava okoliščin, ki je izpostavila, da predstavlja objavljeni navedek zgolj del širše in dvostransko problematične slike, ki je bila v Delu prikazana z le enega zornega kota. Urednica Ženja Leiler v svojem članku javno osvetli samo del osebne poslovne komunikacije med marketingom Drame in oglasnim trženjem Dela, ki pa je v resnici obsežnejša in kronološko drugačna, kot je prikazano v članku.

Po temeljiti interni preverbi celotne kronologije dogodkov na strani Drame želi služba za marketing Drame javno pojasniti, da med trženjskima oddelkoma Dela in Drame že nekaj časa potekajo pogovori o podpisu nove letne oglaševalske pogodbe, saj se obstoječa izteče s februarjem.

Na uradnem sestanku obeh za oglaševanje pristojnih oddelkov, ki se je zgodil 23. januarja, je Delov marketing omenil Draminemu, da je podpis nove oglaševalske pogodbe tudi čas, ko se lahko premisli o zadovoljstvu z dosedanjim uredniškim sodelovanjem. Ocenjujemo, da so na tej točki pogovori neprimerno in skrb vzbujajoče prešli na raven, ki si je več desetletij trajajoče sodelovanje med osrednjim slovenskim gledališčem in osrednjim slovenskim časnikom ne zasluži. Na tej točki želimo poudariti, da je bila omenjena komunikacija obeh marketinških služb vsaj enakovredno neustrezna in da se, četudi je bila dobronamerna, nikoli ne bi smela zgoditi. Uredniški in oglaševalski vidik delovanja kateregakoli medija morata ostati nedotakljivo ločena.

Hkrati pa bralci Dela ne smemo spregledati, da novinarskemu vprašanju, s katerim se zaključi kolumna Ženje Leiler, »Za čigavo kulturo in za kakšne odnose torej gre?«, v obravnavanem članku ni bilo zadoščeno z vidika novinarske zaveze celostnemu in objektivnemu zrcaljenju resnice. V povezavi s tem je skrb vzbujajoča uredniška odločitev Leilerjeve, da med drugim obtoži gledališče oziroma službo za marketing ljubljanske Drame za nosilko kulture »prezira in nespoštovanja«, »kulture grožnje«, »kulture nagovarjanja k oportunizmu in konformizmu« … ne da bi pred objavo močno obremenjujočih besed, kot to veleva eno od temeljnih načel kodeksa novinarskega dela, pridobila »odziv tistih, ki jih te sodbe zadevajo«.

S tem je bila namerno onemogočena legitimna, ustavno zaščitena pravica do odziva pred hudo javno obtožbo. Kot kolateralna žrtev pa je s tem utrpel veliko škodo tudi ugled umetniške integritete Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, ki s celotno zadevo nikakor ne bi smelo biti povezano brez dodatnega novinarskega preverjanja. Četudi je to v moči uredništva.