Javno vprašanje Javni agenciji za knjigo RS

V razpisu štipendij mi je bilo obljubljeno 9000 evrov, dobila pa sem jih 6458.

Objavljeno
05. september 2020 05.00
Posodobljeno
05. september 2020 05.00
Pred enim tednom sem dobila odločbo in pogodbo o dodelitvi štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila na področju Leposlovje v letu 2020, ki ste jo razpisali in obljubili 9000 evrov po razpisu JR8-ŠTIPENDIJE-2020. Foto Leon Vidic/Delo
Meta Kušar, pesnica in esejistka, in sopodpisnika dr. Iztok Osojnik in Goran Gluvić
Meta Kušar, pesnica in esejistka, in sopodpisnika dr. Iztok Osojnik in Goran Gluvić
Spoštovana direktorica Javne agencije za knjigo RS, spoštovana gospa Renata Zamida, ker sem prepričana, da zadeva zahteva demokratično informiranje javnosti in ne zasebne komunikacije, vam pišem to pismo. To je pravočasno dopolnilo vseh intervjujev in zapisov o vas.

Pred enim tednom sem dobila odločbo in pogodbo o dodelitvi štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila na področju Leposlovje v letu 2020, ki ste jo razpisali in obljubili 9000 evrov po razpisu JR8-ŠTIPENDIJE-2020.
V razpisu štipendij mi je bilo obljubljeno 9000 evrov, dobila pa sem jih 6458. Ker sem dosegla maksimalno število točk, štejem znesek po odločbi kot prvi obrok in vas sprašujem, kdaj sledi še manjkajoči znesek 2542 evrov.
Mislim, da je jasno, da ste pisali odločbe v nasprotju s pogoji, s katerimi ste se zavezali v razpisu.

Povsem jasno je, da je bil postopek nedemokratičen, to pomeni, da je za nas kandidate netransparenten. V dopisovanju z g. M. Marinčem sem spoznala, da določene podatke prikrivate, saj niste pojasnili, zakaj ste razpisali znesek štipendije, v mojem primeru delovne, ki ga niste mogli zagotoviti. Z drugimi štipendijami, slišim, je bilo podobno, vendar so zneski manj pohabljeni, kakor je znesek delovne štipendije – namesto 9000 evrov le 6458 evrov bruto.

Dejstvo je, da država ni znižala sredstev za delovanje splošnih javnih knjižnic, torej se posledično tudi ni znižala višina sredstev za knjižnično nadomestilo.

Drugo dejstvo je, da je pravno nesprejemljivo, da razpišete znesek, ki ga med samim postopkom spremenite in se potem izgovarjate na dikcijo »okvirni znesek bo 9000 evrov«. Toda to dikcijo »okvirnega zneska« je vnesla politika, vendar samo za tiste primere, če bi ne zmogla zagotoviti razpisanih sredstev v trenutku, ko komisije odločajo o prijavah ali pa bi bile že odločile, denarja pa ne bi bilo toliko nakazanega od ministrstva za kulturo, da bi upravičenci sprejeli tak znesek, kot je bil razpisan. V našem primeru niste potrebovali varovalke »okvirnega zneska«, ampak ste ga izrabili za ne vem kakšne netransparentne mahinacije. Med nami pesniki in pisatelji povzročate s takim razdeljevanjem štipendij razkol, ravnate skrajno nespravno. Dovolili ste si kršiti vse pravilnike in zakone in štipendijo za ustvarjalnost prekvalificirati v socialno pomoč. Ministrstvo za kulturo, ki vam je denar zagotovilo iz knjižničnega nadomestila, ni socialno ministrstvo, ampak se ukvarja z ustvarjalnostjo.

Normalno je zahtevati vpogled v delo komisije, ki je kandidate točkovala, in tudi v pravila, kako je bil denar med vse, ki so dosegli točke v razponu med 90 točk in 120 točk, razdeljen. In to tudi javno zahtevam. Prav gotovo bi me tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v tej zahtevi podprlo, moral bi me tudi upravni odbor Društva slovenskih pisateljev, ki ni potrdilo takega pravilnika, po katerem ste lahko zagotovili štipendije vsem, ki so dosegli minimalno število zahtevanih točk. Vprašanje je tudi, ali niso med člani upravnega odbora tudi prejemniki take »socialne« nagrade za ustvarjalnost.

Zahtevam, da nam vsem prejemnikom štipendij, ki smo dosegli maksimalno število točk, nalijete čistega vina. In to ne malo!! To pismo dajem v javnost, ker sem prepričana, da mora v demokraciji biti javnost obveščena o stvareh, ki se prikrivajo in med državljani povzročajo razkol in skrb, in močne indice, da smo državljani ogoljufani, da nam javna institucija, kot je Javna agencija za knjigo – ki je bila ustanovljena za boljše delovanje vsega, kar se tiče knjige in tistih, ki knjigo ustvarjajo –, ne služi po pravilih, ampak upošteva samovoljo nekoga, ki zavod za razvoj spreminja v zavod za zastoj.