Je brezžična tehnologija res varna?
Zaradi napovedane uvedbe omrežja 5G je prišlo do polemike o škodljivosti t.i. neionizirajočih sevanj.
Odpri galerijo
»Resolucija 1815 Sveta Evrope iz leta 2011 pravi, da elektromagnetna sevanja predstavljajo tveganje za ljudi, živali in rastline.« Foto Dejan Javornik
V zadnjem času je zaradi napovedane uvedbe omrežja 5G prišlo do polemike o škodljivosti tako imenovanih neionizirajočih sevanj, med katere spada tudi radiofrekvenčno sevanje mobilnih telefonov in druge brezžične tehnologije. Kot protiutež člankom, ki javnost mirijo z razlago, da tveganja ni oziroma je kvečjemu zanemarljivo, bi radi svoje mnenje podali mi, ki nas nekontrolirano širjenje novih tehnologij skrbi tudi z vidika škodljivosti sevanja.
Zagovorniki varnosti brezžične tehnologije se sklicujejo na zakonsko dovoljene meje, ki naj bi zagotavljale varnost pred negativnimi učinki sevanj, obenem pa ne razložijo, da so te meje neustrezne in kot take predmet resnih strokovnih pomislekov. Do danes se je namreč nabralo že ogromno dokazov, ki kažejo na škodljive učinke neionizirajočih sevanj daleč pod dovoljenimi mejami, zato bi morali po mnenju mnogih strokovnjakov nemudoma ukrepati in regulativo temu ustrezno prilagoditi, obenem pa bi morala Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) radiofrekvenčno sevanje označiti kot potrjeno rakotvorno (skupina 1).
Rakotvornost radiofrekvenčnih sevanj so v zadnjih letih potrdile še dodatne epidemiološke raziskave in več raziskav na živalih, vključno z raziskavo National Toxicology Program (NTP), eno največjih in najbolje zasnovanih tovrstnih raziskav. A rak je le končna postaja, prej pa lahko pride tudi do številnih drugih težav. Nekatere od bolje dokumentiranih so, na primer, poškodbe semenčic oziroma neplodnost pri moških, oksidativni stres ter poškodbe DNK, raziskave pa poročajo tudi o glavobolih, vedenjskih motnjah, anksioznosti in težavah s spanjem. Vse kaže, da so najbolj ranljivi še nerojeni otroci, dojenčki in otroci, škodljivi učinki pa so lahko kumulativni skozi več generacij.
Žal so organizacije, ki naj bi skrbele za naše zdravje, pod močnim vplivom industrije, industrija pa je financirala tudi večji del raziskav, ki niso pokazale vpliva na zdravje. Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki določa mednarodna priporočila, na katerih temeljijo državne regulative, je bila lani s strani raziskovalnih novinarjev Investigate Europe označena kot kartel 14 znanstvenikov, katerih delo je izjemno pristransko in ne upošteva na tisoče recenziranih raziskav, ki so pokazale škodljive učinke. Ugotovitve komisije ICNIRP so v diametralnem nasprotju z izsledki več sto znanstvenikov, ki preučujejo vplive neionizirajočih sevanj na zdravje in so resno zaskrbljeni nad razvojem dogodkov, na kar tudi neprestano opozarjajo. Leta 2015 so, na primer, poslali poziv Združenim narodom, v katerem zahtevajo nujno ponovno ovrednotenje mednarodnih priporočil in upoštevanje previdnostnega načela (pri nas 8. člen zakona o varstvu okolja), ki pravi, da je uvajanje nove tehnologije dopustno le, če ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.
Tudi Resolucija 1815 Sveta Evrope iz leta 2011 pravi, da elektromagnetna sevanja predstavljajo tveganje za ljudi, živali in rastline in da je potrebno sevalne obremenitve po načelu ALARA (iz ang. as low as reasonably achievable) zmanjšati na najnižjo možno raven. V resoluciji je zapisano, da imajo sedanja priporočila komisije ICNIRP, na katera se zagovorniki varnosti brezžične tehnologije sklicujejo, resne pomanjkljivosti, saj ne upoštevajo netermičnih učinkov, in bi jih bilo potrebno ponovno ovrednotiti. Resolucija priporoča zmanjšanje izpostavljenosti v notranjih prostorih na 0,2 V/m (gre za električno poljsko jakost), kar je pri nas pogosto preseženo v urbanih okoljih, številnih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za upokojence itd.
V resoluciji obžalujejo, da se kljub njihovim svarilom ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti odvijajo prepočasi ali pa se sploh ne. Opozarjajo, da čakanje na visoko stopnjo znanstvene zanesljivosti lahko pripelje do visokih zdravstvenih in gospodarskih stroškov, podobno kot se je zgodilo v primeru azbesta, osvinčenega bencina in tobaka. Po letu 2011 so se sevalne obremenitve zaradi novih baznih postaj, omrežja 4G, uporabe pametnih telefonov in drugih brezžičnih naprav močno povečale, z uvedbo omrežja 5G pa se nam obeta še dodatno povečanje, tudi z novimi, še neraziskanimi frekvencami.
Opažamo, da so se nekateri slovenski predstavniki stroke v zadnjem času oddaljili od koncepta previdnostnega načela in na brezžično tehnologijo ter prihajajoče omrežje 5G gledajo skozi rožnata očala industrije. Tako zlahka pride do situacije, ko se šole in vrtci odločijo, da bodo prostore opremili s tovrstno tehnologijo, nevedoč, da imajo lahko tako otroci kot zaposleni zaradi teh sevanj večje tveganje za nastanek raka in drugih obolenj. V Sloveniji namreč nimamo neodvisne institucije za zaščito javnega zdravja, ki bi opozarjala na potencialne nevarnosti elektromagnetnih sevanj.
In zakaj je upoštevanje previdnostnega načela v zvezi s tehnologijo tako zelo pomembno? Starostno standardizirana incidenca večine vrst raka v Sloveniji že desetletja narašča, kar pomeni, da razlog za porast raka ni staranje prebivalstva, kot je pogosto slišati. Na primer, od leta 1960 do danes je starostno standardizirana incidenca raka možganov pri nas porasla za približno trikrat, raka ščitnice pri ženskah za petkrat, raka mod pa za enajstkrat. Obenem iz razvitih držav prihajajo poročila, da še posebej hitro narašča incidenca raka pri otrocih, v nekaterih državah pa je prišlo celo do upada pričakovane življenjske dobe. Izredno zaskrbljujoče je tudi stanje ekosistemov – smo namreč priča hitremu upadanju populacij žuželk in izumiranju številnih drugih vrst živali.
Menimo, da je skrajni čas, da uvedemo preudarne ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, preden pride do nepopravljive škode za zdravje ljudi in okolja.
Zagovorniki varnosti brezžične tehnologije se sklicujejo na zakonsko dovoljene meje, ki naj bi zagotavljale varnost pred negativnimi učinki sevanj, obenem pa ne razložijo, da so te meje neustrezne in kot take predmet resnih strokovnih pomislekov. Do danes se je namreč nabralo že ogromno dokazov, ki kažejo na škodljive učinke neionizirajočih sevanj daleč pod dovoljenimi mejami, zato bi morali po mnenju mnogih strokovnjakov nemudoma ukrepati in regulativo temu ustrezno prilagoditi, obenem pa bi morala Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) radiofrekvenčno sevanje označiti kot potrjeno rakotvorno (skupina 1).
Rakotvornost radiofrekvenčnih sevanj so v zadnjih letih potrdile še dodatne epidemiološke raziskave in več raziskav na živalih, vključno z raziskavo National Toxicology Program (NTP), eno največjih in najbolje zasnovanih tovrstnih raziskav. A rak je le končna postaja, prej pa lahko pride tudi do številnih drugih težav. Nekatere od bolje dokumentiranih so, na primer, poškodbe semenčic oziroma neplodnost pri moških, oksidativni stres ter poškodbe DNK, raziskave pa poročajo tudi o glavobolih, vedenjskih motnjah, anksioznosti in težavah s spanjem. Vse kaže, da so najbolj ranljivi še nerojeni otroci, dojenčki in otroci, škodljivi učinki pa so lahko kumulativni skozi več generacij.
»Zagovorniki varnosti brezžične tehnologije se sklicujejo na zakonsko dovoljene meje.« Fotodokumentacija Dela
Žal so organizacije, ki naj bi skrbele za naše zdravje, pod močnim vplivom industrije, industrija pa je financirala tudi večji del raziskav, ki niso pokazale vpliva na zdravje. Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki določa mednarodna priporočila, na katerih temeljijo državne regulative, je bila lani s strani raziskovalnih novinarjev Investigate Europe označena kot kartel 14 znanstvenikov, katerih delo je izjemno pristransko in ne upošteva na tisoče recenziranih raziskav, ki so pokazale škodljive učinke. Ugotovitve komisije ICNIRP so v diametralnem nasprotju z izsledki več sto znanstvenikov, ki preučujejo vplive neionizirajočih sevanj na zdravje in so resno zaskrbljeni nad razvojem dogodkov, na kar tudi neprestano opozarjajo. Leta 2015 so, na primer, poslali poziv Združenim narodom, v katerem zahtevajo nujno ponovno ovrednotenje mednarodnih priporočil in upoštevanje previdnostnega načela (pri nas 8. člen zakona o varstvu okolja), ki pravi, da je uvajanje nove tehnologije dopustno le, če ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.
Tudi Resolucija 1815 Sveta Evrope iz leta 2011 pravi, da elektromagnetna sevanja predstavljajo tveganje za ljudi, živali in rastline in da je potrebno sevalne obremenitve po načelu ALARA (iz ang. as low as reasonably achievable) zmanjšati na najnižjo možno raven. V resoluciji je zapisano, da imajo sedanja priporočila komisije ICNIRP, na katera se zagovorniki varnosti brezžične tehnologije sklicujejo, resne pomanjkljivosti, saj ne upoštevajo netermičnih učinkov, in bi jih bilo potrebno ponovno ovrednotiti. Resolucija priporoča zmanjšanje izpostavljenosti v notranjih prostorih na 0,2 V/m (gre za električno poljsko jakost), kar je pri nas pogosto preseženo v urbanih okoljih, številnih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za upokojence itd.
V resoluciji obžalujejo, da se kljub njihovim svarilom ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti odvijajo prepočasi ali pa se sploh ne. Opozarjajo, da čakanje na visoko stopnjo znanstvene zanesljivosti lahko pripelje do visokih zdravstvenih in gospodarskih stroškov, podobno kot se je zgodilo v primeru azbesta, osvinčenega bencina in tobaka. Po letu 2011 so se sevalne obremenitve zaradi novih baznih postaj, omrežja 4G, uporabe pametnih telefonov in drugih brezžičnih naprav močno povečale, z uvedbo omrežja 5G pa se nam obeta še dodatno povečanje, tudi z novimi, še neraziskanimi frekvencami.
»Žal so organizacije, ki naj bi skrbele za naše zdravje, pod močnim vplivom industrije, industrija pa je financirala tudi večji del raziskav.« Foto Jože Suhadolnik
Opažamo, da so se nekateri slovenski predstavniki stroke v zadnjem času oddaljili od koncepta previdnostnega načela in na brezžično tehnologijo ter prihajajoče omrežje 5G gledajo skozi rožnata očala industrije. Tako zlahka pride do situacije, ko se šole in vrtci odločijo, da bodo prostore opremili s tovrstno tehnologijo, nevedoč, da imajo lahko tako otroci kot zaposleni zaradi teh sevanj večje tveganje za nastanek raka in drugih obolenj. V Sloveniji namreč nimamo neodvisne institucije za zaščito javnega zdravja, ki bi opozarjala na potencialne nevarnosti elektromagnetnih sevanj.
In zakaj je upoštevanje previdnostnega načela v zvezi s tehnologijo tako zelo pomembno? Starostno standardizirana incidenca večine vrst raka v Sloveniji že desetletja narašča, kar pomeni, da razlog za porast raka ni staranje prebivalstva, kot je pogosto slišati. Na primer, od leta 1960 do danes je starostno standardizirana incidenca raka možganov pri nas porasla za približno trikrat, raka ščitnice pri ženskah za petkrat, raka mod pa za enajstkrat. Obenem iz razvitih držav prihajajo poročila, da še posebej hitro narašča incidenca raka pri otrocih, v nekaterih državah pa je prišlo celo do upada pričakovane življenjske dobe. Izredno zaskrbljujoče je tudi stanje ekosistemov – smo namreč priča hitremu upadanju populacij žuželk in izumiranju številnih drugih vrst živali.
Menimo, da je skrajni čas, da uvedemo preudarne ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, preden pride do nepopravljive škode za zdravje ljudi in okolja.
