Po kemoterapiji še štiri ure vožnje domov (2)
Leta 2015 je SURS poročal, da je vseh dnevnih delovnih migrantov zunaj Koroške regije 5179.
Odpri galerijo
Znotraj dnevnih delovnih migrantov so tudi tisti, ki se vsakodnevno vozijo po regionalni cesti G1-4, ki je edina regionalna povezava z osrednjo Slovenijo, vse druge pa so lokalne ceste. Foto Tadej Regent/Delo
V Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os v zvezi z javnim vprašanjem mag. Petra Zajca v pismih bralcev (Delo, 29. junija, stran 7) o naših virih podatkov »za oceno o številu zaposlenih, ki se s Koroške vsak dan vozijo na delo v Ljubljano«, pojasnjujemo, da v naši študiji, objavljeni na hitronakorosko.si, navajamo uradne podatke s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (Surs).
Leta 2015, ko je nastajala študija Hoč´mo cesto, je bilo na straneh Sursa objavljeno, da je število vseh dnevnih delovnih migrantov zunaj Koroške regije 5179 (gre za združeni podatek vseh dvanajstih občin na območju koroške statistične regije). Znotraj teh dnevnih delovnih migrantov so torej tudi tisti, ki se vsakodnevno vozijo po regionalni cesti G1-4, ki je edina regionalna povezava z osrednjo Slovenijo, vse druge pa so lokalne ceste.
Migracije potekajo seveda v več smeri, glavna pa je prav povezanost obrobnega dela suverene države z glavnim mestom. K tem dnevnim migrantom je treba prišteti študente in tudi bolnike, ki se dnevno ali vsaj tedensko vozijo zaradi nujnih zdravstvenih storitev v Ljubljano, pa jih Surs ne zaznava kot dnevne delovne migrante. Prav o teh govori članek Po kemoterapiji še štiri ure vožnje domov (Delo, 10. junija, stran 5), na katerega se je mag. Zajc odzval v pismih bralcev.
Podatek o nevarnosti trenutne in edine regionalne povezave G1-4 s Koroške do avtoceste pravi, da se na primerljivem odseku (po razdalji) AC Trojane–Tepanje zgodi 71 odstotkov manj prometnih nesreč kot na odseku trenutne regionalne ceste G1-4 Arja vas–Dravograd (vir: Policijska uprava Celje, 2015). K temu simbolično dodajamo tudi situacijo z nedavno zrušitvijo skale v Hudi luknji, ki kaže na ozko grlo in nevarno pot do in s Koroške!
Glede »zavajanj« pa lahko odgovorimo, da smo Korošci resnično žrtev prav zavajajočih obljub in zlonamernih interpretacij podatkov, zaradi katerih žal (pre)dolgo čakamo na tretjo razvojno os. Škoda se kaže v vseh porah vsakdanjega življenja Koroške! Zato Hoč´mo cesto!
Leta 2015, ko je nastajala študija Hoč´mo cesto, je bilo na straneh Sursa objavljeno, da je število vseh dnevnih delovnih migrantov zunaj Koroške regije 5179 (gre za združeni podatek vseh dvanajstih občin na območju koroške statistične regije). Znotraj teh dnevnih delovnih migrantov so torej tudi tisti, ki se vsakodnevno vozijo po regionalni cesti G1-4, ki je edina regionalna povezava z osrednjo Slovenijo, vse druge pa so lokalne ceste.
Migracije potekajo seveda v več smeri, glavna pa je prav povezanost obrobnega dela suverene države z glavnim mestom. K tem dnevnim migrantom je treba prišteti študente in tudi bolnike, ki se dnevno ali vsaj tedensko vozijo zaradi nujnih zdravstvenih storitev v Ljubljano, pa jih Surs ne zaznava kot dnevne delovne migrante. Prav o teh govori članek Po kemoterapiji še štiri ure vožnje domov (Delo, 10. junija, stran 5), na katerega se je mag. Zajc odzval v pismih bralcev.
Podatek o nevarnosti trenutne in edine regionalne povezave G1-4 s Koroške do avtoceste pravi, da se na primerljivem odseku (po razdalji) AC Trojane–Tepanje zgodi 71 odstotkov manj prometnih nesreč kot na odseku trenutne regionalne ceste G1-4 Arja vas–Dravograd (vir: Policijska uprava Celje, 2015). K temu simbolično dodajamo tudi situacijo z nedavno zrušitvijo skale v Hudi luknji, ki kaže na ozko grlo in nevarno pot do in s Koroške!
Glede »zavajanj« pa lahko odgovorimo, da smo Korošci resnično žrtev prav zavajajočih obljub in zlonamernih interpretacij podatkov, zaradi katerih žal (pre)dolgo čakamo na tretjo razvojno os. Škoda se kaže v vseh porah vsakdanjega življenja Koroške! Zato Hoč´mo cesto!
