Na svetovni lestvici univerz vse nižje
Ob padanju uvrstitev je težko na kratko ovrednotiti vzroke za takšne trende.
Odpri galerijo
Tudi v Slovenskem inovacijskem stičišču – SIS EGIZ vidimo potrebo za projekt povezovanja v Univerzo Slovenije. Foto Leon Vidic/Delo
Prof. dr. Ivan Leban, nekdanji prorektor Univerze v Ljubljani, v pismu z naslovom Svetovna lestvica univerz 2020 (Delo, 19. avgusta, stran 7) ugotavlja – ob padanju uvrstitev ljubljanske in mariborske univerze na Šanghajski lestvici – da nas tovrstni pojavi ne smejo puščati ravnodušne.
Enako zaskrbljujoče pa je nazadovanje na raznih drugih področjih, od inovativnosti, podjetnosti, dostopa do kapitala, do zaščite intelektualne lastnine in registracije patentov. Skratka, namesto krepitve družbe znanja in inovativnega gospodarstva dobiva Slovenija značilnosti kvazi-kolonialne ekonomije, saj nas po različnih kriterijih prehitevajo praktično vse članice EU. Tudi tiste, ki so bile še pred nekaj leti daleč za nami.
Težko je na kratko ovrednotiti vzroke za te negativne trende, ob tem ko nas Svetovni gospodarski forum po kvaliteti človeškega kapitala uvršča med 150 državami na izjemno visoko deveto mesto. Dejstvo je, da nismo razvili ustreznega inovacijskega ekosistema, glavna razloga za to pa sta verjetno dva: (a) nobena od dosedanjih vlad ni postavila inovacij in raziskovalno-razvojnih zmogljivosti države kot primarnega dejavnika razvoja in višje mednarodne konkurenčnosti; in (b) miselno nismo presegli linearnega modela inovacij, kjer velja, da dobra znanost avtomatično jamči kvalitetno RRD in razvoj inovativnih proizvodov in storitev. Posledično moramo delati več – za nižje plače.
Pri nas nobeno ministrstvo ni izrecno zadolženo za področje inovacij, medtem ko imajo Švedi celo posebno svetovalno telo vlade, ki ga vodi premier. Za raziskovalno dejavnost dajemo iz proračuna le 0,4 odstotka BDP – od tega ena tretjina EU sredstev (zakon predvideva 1 odstotke), za visoko šolstvo dajemo le 0,23 odstotka BDP (EU povprečje je 0,46 odstotka), torej ni čudno, da so v zadnjih letih univerze izgubile okoli 20 odstotkov kvalitetnega raziskovalnega kadra, da ne govorimo o posledicah širšega in naraščujočega odliva možganov – medtem ko so se nekoč tuji izobraženci v Slovenijo priseljevali.
Posledice za inovacijski profil Slovenije so zelo negativne: med najbolj uglednimi znanstvenimi revijami imamo zelo malo objav, delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu nazaduje, po registriranih triadnih patentih v svetu pa beležimo delež 0,01 odstotka (Avstrija 0,69 odstotka, Švica pa 2,36 odstotka). Včasih številke povejo celo preveč!
Vlada bo morala ukrepati in nameniti za okrepitev inovacijske zmogljivosti bistveno več javnih sredstev, a hkrati zagotoviti, da bodo ta koriščena na bolj produktiven način kot doslej. Ključni pogoji za hitrejši napredek so: sprejem in izvajanje prave razvojne strategije, preseganje fragmentacije in tesnejše povezovanje gospodarstva in raziskovalne sfere.
Tudi v Slovenskem inovacijskem stičišču – SIS EGIZ vidimo potrebo za projekt povezovanja v Univerzo Slovenije (University of Slovenia), kar je že pred leti predlagal takratni rektor UL prof. Stane Pejovnik po vzoru ameriških univerzitetnih sistemov, ki so jih vpeljale praktično vse ameriške zvezne države, najbolj poznana pa je univerza v Kaliforniji (University of California), že dolgo vodilna v svetu. Specifika pa je v tem, da gre za sistem in vse posamezne enote obdržijo potrebno avtonomijo. Nasilno združevanje bi sicer pripeljalo do dviga na lestvicah, a dejansko ne bi bilo uspešno. Z integriranim sistemom ustanov dosežemo več nujnih ciljev: od racionalizacije, doseganja kritične mase in kvalitete na ravni mednarodne odličnosti.
Ne gre pa le za oblike povezovanja. Osnovna problema sta dva: nezadostno financiranje (smo na repu EU) in neprimeren zakon o zavodih, ki bi moral že zdavnaj biti spremenjen. Sedanja oblika zakona onemogoča kakovostno upravljanje zavodov in omogoča politiki popolno obvladovanje tega segmenta, ki mu pa nujno ne sledi odgovornost za rezultate.
Zavedajoč se teh problemov Slovensko inovacijsko stičišče (www.sis-egiz.eu) pripravlja za konec oktobra nacionalni posvet o inovacijskem ekosistemu, kjer bo govor o številnih pobudah in reformah, ki naj pomagajo Sloveniji postati bogatejša, učinkovita in mednarodno bolj konkurenčna ekonomija in država.
Enako zaskrbljujoče pa je nazadovanje na raznih drugih področjih, od inovativnosti, podjetnosti, dostopa do kapitala, do zaščite intelektualne lastnine in registracije patentov. Skratka, namesto krepitve družbe znanja in inovativnega gospodarstva dobiva Slovenija značilnosti kvazi-kolonialne ekonomije, saj nas po različnih kriterijih prehitevajo praktično vse članice EU. Tudi tiste, ki so bile še pred nekaj leti daleč za nami.
Težko je na kratko ovrednotiti vzroke za te negativne trende, ob tem ko nas Svetovni gospodarski forum po kvaliteti človeškega kapitala uvršča med 150 državami na izjemno visoko deveto mesto. Dejstvo je, da nismo razvili ustreznega inovacijskega ekosistema, glavna razloga za to pa sta verjetno dva: (a) nobena od dosedanjih vlad ni postavila inovacij in raziskovalno-razvojnih zmogljivosti države kot primarnega dejavnika razvoja in višje mednarodne konkurenčnosti; in (b) miselno nismo presegli linearnega modela inovacij, kjer velja, da dobra znanost avtomatično jamči kvalitetno RRD in razvoj inovativnih proizvodov in storitev. Posledično moramo delati več – za nižje plače.
Pri nas nobeno ministrstvo ni izrecno zadolženo za področje inovacij, medtem ko imajo Švedi celo posebno svetovalno telo vlade, ki ga vodi premier. Za raziskovalno dejavnost dajemo iz proračuna le 0,4 odstotka BDP – od tega ena tretjina EU sredstev (zakon predvideva 1 odstotke), za visoko šolstvo dajemo le 0,23 odstotka BDP (EU povprečje je 0,46 odstotka), torej ni čudno, da so v zadnjih letih univerze izgubile okoli 20 odstotkov kvalitetnega raziskovalnega kadra, da ne govorimo o posledicah širšega in naraščujočega odliva možganov – medtem ko so se nekoč tuji izobraženci v Slovenijo priseljevali.
Posledice za inovacijski profil Slovenije so zelo negativne: med najbolj uglednimi znanstvenimi revijami imamo zelo malo objav, delež visokotehnoloških proizvodov v izvozu nazaduje, po registriranih triadnih patentih v svetu pa beležimo delež 0,01 odstotka (Avstrija 0,69 odstotka, Švica pa 2,36 odstotka). Včasih številke povejo celo preveč!
Vlada bo morala ukrepati in nameniti za okrepitev inovacijske zmogljivosti bistveno več javnih sredstev, a hkrati zagotoviti, da bodo ta koriščena na bolj produktiven način kot doslej. Ključni pogoji za hitrejši napredek so: sprejem in izvajanje prave razvojne strategije, preseganje fragmentacije in tesnejše povezovanje gospodarstva in raziskovalne sfere.
Tudi v Slovenskem inovacijskem stičišču – SIS EGIZ vidimo potrebo za projekt povezovanja v Univerzo Slovenije (University of Slovenia), kar je že pred leti predlagal takratni rektor UL prof. Stane Pejovnik po vzoru ameriških univerzitetnih sistemov, ki so jih vpeljale praktično vse ameriške zvezne države, najbolj poznana pa je univerza v Kaliforniji (University of California), že dolgo vodilna v svetu. Specifika pa je v tem, da gre za sistem in vse posamezne enote obdržijo potrebno avtonomijo. Nasilno združevanje bi sicer pripeljalo do dviga na lestvicah, a dejansko ne bi bilo uspešno. Z integriranim sistemom ustanov dosežemo več nujnih ciljev: od racionalizacije, doseganja kritične mase in kvalitete na ravni mednarodne odličnosti.
Ne gre pa le za oblike povezovanja. Osnovna problema sta dva: nezadostno financiranje (smo na repu EU) in neprimeren zakon o zavodih, ki bi moral že zdavnaj biti spremenjen. Sedanja oblika zakona onemogoča kakovostno upravljanje zavodov in omogoča politiki popolno obvladovanje tega segmenta, ki mu pa nujno ne sledi odgovornost za rezultate.
Zavedajoč se teh problemov Slovensko inovacijsko stičišče (www.sis-egiz.eu) pripravlja za konec oktobra nacionalni posvet o inovacijskem ekosistemu, kjer bo govor o številnih pobudah in reformah, ki naj pomagajo Sloveniji postati bogatejša, učinkovita in mednarodno bolj konkurenčna ekonomija in država.
