Marakeški dogovor, Grims in Trump (v državnem zboru)

DZ je razpravljal o posvetovalnem referendumu o že prej sprejetem t. i. marakeškem dogovoru.

Objavljeno
08. februar 2019 05.00
Posodobljeno
08. februar 2019 07.10
FOTO AFP
dr. Jože Mencinger, Ljubljana
dr. Jože Mencinger, Ljubljana
Državni zbor  je na zahtevo SDS in SNS razpravljal o posvetovalnem referendumu o že prej sprejetem t. i. marakeškem dogovoru o migrantih in beguncih. Koalicija, ki se ji je pridružila NSi, je, kar je razumljivo, idejo o posvetovalnem referendumu zavrnila. Logika SDS in SNS je namreč nenavadna: po njej bi morali na posvetovalni referendum dati kar deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948, ki je nekakšen ustanovni akt Organizacije združenih narodov (OZN). Tako deklaracija kot tudi marakeški dogovor namreč govorita o človekovih pravicah, le da se deklaracija nanaša na vse ljudi, marakeški dogovor pa le na migrante.

Države pa ne glede na deklaracijo o človekovih pravicah oziroma ustanovno listino OZN dejansko grobo kratijo človekove pravice, podobno grobo mnoge države dejansko kršijo tudi marakeški dogovor. Res je verjetno kršitev deklaracije in dogovora mnogo več v državah, od koder migranti prihajajo, kot v državah, v katere prihajajo. SDS in SNS se izgovarjata, da nekaj pomembnih držav – kot so ZDA, Poljska in Madžarska – ne sprejema marakeškega dogovora. To kaže le, da so tam na oblasti ljudje, ki razmišljajo tako kot v SDS in SNS.


Marakeški sporazum in nataliteta


Kot vedno v takšnih primerih je spet blestel poslanec Grims, ki očitno najbolj od vseh v državnem zboru skrbi za demokracijo, zato je v imenu demokracije zagovarjal posvetovalni referendum, saj bi tako ljudstvo povedalo, kaj hoče. Sicer pa so njegovi govori v parlamentu slej ko prej izredni. Najbrž se še spomnite njegovega spraševanja novega ministra za notranje zadeve. Takrat ga je ob zagotovilu, da moramo biti pred zakonom vsi enaki, vprašal, kako bo ukrepal proti tistim, ki so leta 2015 omogočili kar 530.000 nelegalnih vstopov v Slovenijo. Kandidat za ministra je modro molčal – kaj drugega pa naj bi naredil?
Poslanec Grims se je podpore referendumu lotil na res izviren način, saj je marakeški sporazum povezal z nataliteto.

Pri tem je pohvalil Madžarsko, ki je zavrnila marakeški sporazum in ki naj bi z žicami na meji povečala rodnost. Podatki Evrostata o rodnosti mu pritrjujejo. V času Orbánovega vladanja se je stopnja rodnosti na Madžarskem res povečala z rekordno nizke bruto stopnje rodnosti 1,34 tisočinke v letu 2014 na 1,53 tisočinke v letu 2016 (podatkov za 2017 še ni). Ker se je medtem število novih državljanov na Madžarskem skrčilo s približno 8000 na 4000 letno, je očitno, da je za povečano rodnost na Madžarskem res zaslužen Orbán oziroma trdna ograja na meji s Hrvaško in Srbijo, ki spominja na ograje, kakršne so imeli v koncentracijskih taboriščih.


Boljše in slabše ograje


Z analizo bi poslanec lahko nadaljeval in ugotovil še mnogo pomembnejše stvari o nevarnosti, ki jo prinašajo migranti. Dovolj je pogledati podatke za Švedsko, ki je najbolj radodarno sprejemala begunce. Povprečna stopnja rodnosti na Švedskem je rekordna, daleč najvišja v Evropi, 1,85 tisočinke. Ker jo je dosegla ob rekordno velikem prilivu migrantov, je zaključek logičen: stopnjo rodnosti povečujejo predvsem migranti, ki bodo zato hitro ogrozili »rasno čistost« Švedov, posredno pa tudi ostalih članic EU. Med Švedi bo namreč vse večji delež »rasno nečistih« Švedov, medtem ko bo na Madžarskem vse večji delež »rasno čistih« Madžarov. Ker je Švedska večja in migrantov v njej veliko, je jasno, da povečana rodnost »rasno čistih« Madžarov ne bo mogla preprečiti katastrofe v EU, ampak se bo tam delež »rasno nečistih« državljanov povečeval.

Seveda bi se spodobilo, da bi ugotovili, kakšni so učinki migrantov na rodnost v Sloveniji, a relativno stabilne stopnje rodnosti, približno na ravni povprečja EU, pravega odgovora ne omogočajo. O ograji na meji pa še to: naša je le zanikrna kopija madžarske, čeprav smo žico kupili pri njih, in migrantov ne zaustavlja prav učinkovito. SDS in SNS bi jo gotovo obnovili in izboljšali na madžarsko raven, če bi prišli na oblast.


In še na drugo stran luže


Poglejmo še malo nad drugo stran luže in na težave, ki jih ima ameriški predsednik Trump. Njegovo razmišljanje o nevarnosti, ki jo ustvarjajo migranti iz Latinske Amerike, je namreč blizu razmišljanju v SDS in SNS. Zato se je odločil na meji z Mehiko postaviti zid, za katerega naj bi kar 20 milijard plačali Mehičani sami. A niso hoteli, zato je zid pocenil na 5,7 milijarde dolarjev, ki naj bi jih plačali ameriški davkoplačevalci. Popustil je tudi pri vrsti materiala – namesto betonskega zidu bi uporabil jeklene palice. No, zmagoviti demokrati s priletno gospo Pelosi na čelu mu delajo težave, saj niso privolili niti v 5,7 milijarde dolarjev. Če gospa Pelosi ne bo popustila, bo morda oklical izredno stanje in zid zgradil z vojaki.

A ko govorimo o migrantih, še tole. Zmrdovanje nad Trumpovim zidom je sprenevedanje. Evropo pred njimi varuje Sredozemsko morje, v katerem so utonili tisoči migrantov. Da bi nedavno italijanske oblasti dovolile pristati ladji z le 47 begunci, ki jim je uspelo priti prek morja, je moralo več evropskih držav sprejeti obvezo, da jih bodo sprejele. Sam bi predlagal, da vseh 47 sprejme Slovenija. Bi zmogla?