Narava in kultura

Moj članek dajem v razmislek sleherniku, tudi člankarji dodajte svoje razmišljanje, da pobuda ne bi zamrla.

Objavljeno
11. junij 2020 05.00
Posodobljeno
11. junij 2020 05.00
Naši predniki so ob gnojiščih vedno zasadili orehova drevesa (Juglans regia), ki so jih z mogočnimi krošnjami prekrivala s senco in mrčes odganjala s prijetnimi orehovimi taninskimi dišavami. Foto Milan Glavonjič
Vinko Korošak, Šempeter pri Gorici
Vinko Korošak, Šempeter pri Gorici
Na drobec kulturne dediščine bi rad opozoril, ko se danes dušimo v odpadkih.

Kjer so organski odpadki, tam je namreč tudi mrčes in so bolezni, ki jih raznaša mrčes. Predvsem na muhe in komarje bi opozoril. Naši predniki niso bili od muh, zato so v bitki z mrčesom v boj poslali naravo samo. Če se ozremo sto let nazaj, tudi na slikah to vidimo, je skoraj vsaka slovenska domačija imela ljudi in živali v isti zgradbi, posledično tudi gnojišča pred lastnim pragom. Ob teh gnojiščih so vedno zasadili orehova drevesa (Juglans regia), ki so z mogočnimi krošnjami ta gnojišča prekrivala s senco in mrčes odganjala s prijetnimi orehovimi taninskimi dišavami.

Današnja potrošniška družba je družba smetišč in odpadkov. Vsa dežela kar cveti od odpadkov. Poznamo ulična, krajevna in regijska skladišča. Zdravju nevarni so predvsem različni organski odpadki, na soncu podvrženi hitremu razkroju in neznosnemu smradu. Kaj če bi ob današnjih težavah tudi mi posnemali naše prednike in ob vseh zbirališčih odpadkov zasadili orehova drevesa? Kaj bi pridobili? Lepši (zeleni) videz v svojem okolju in manj smradu. Manj mrčesa in več zdravja. Prijetnejše počutje. Pestrejšo (orehovo) prehrano. Tudi manj zardevanja pred obiskovalci, kar je pomembno za razvoj turizma.

Moj članek dajem v razmislek sleherniku, predvsem pa odgovornim za odpadke, to je politiki, upravnim enotam, komunalam, turističnim delavcem in krajinarjem. Tudi člankarji dodajte svoje razmišljanje, da pobuda ne bi zamrla. Za kvalitetnejše življenje gre.