Nemogoče je mogoče: koronavirus
Mnogi upajo, da bo krize vsak čas konec in spet bo vse po starem. A v tom mislim, da ne verjame nihče več.
Odpri galerijo
Kdo bi pred nekaj meseci verjel, da se lahko tako kmalu skoraj ves svet ustavi? Da bo večina živela v izolaciji? Foto Jože Suhadolnik
Kdo bi pred nekaj meseci verjel, da se lahko tako kmalu skoraj ves svet ustavi? Da bo večina živela v izolaciji?
Konec je (začasno?) stikov med sorodniki in prijatelji, če ne živijo v isti občini; velika gospodarska rast bo strmo in močno padla. Niti predstavljati si ne moremo, kaj bo jutri. Tudi politika in stroka ne vesta, kdaj in kako se bo to končalo. Prej so bile problem minimalne plače za trdo delo po cel dan in prekarnost se je bohotila. Zdaj pa se je našel denar za vse, ki so brez dela doma in za podjetja, ki stojijo. Pa za zaščitno opremo po nekajkratni ceni. Državo rešujejo (?) mini podjetja kot posredniki.
Mnogi upajo, da bo krize vsak čas konec in spet bo vse po starem. A v tom mislim, da ne verjame nihče več. Tudi če tega nesrečnega virusa ne bi bilo, so nas mediji že pripravljali na to, da se bliža nova kriza, podobna tisti, finančni iz leta 2008.
Naravne katastrofe se večajo in množijo, ker podnebne spremembe delujejo. Enormna neenakost samo narašča. Finančni trgi, kjer peščica ljudi izžema preostalo večino, delujejo kot znanstvena fantastika. Trgi blaga so zasičeni. Okrog nas gradijo le še nove trgovine. Tehnologija nadomešča ljudi. Manj je delovnih mest. Povečuje se revščina. Milijoni ljudi dnevno, predvsem otrok, umirajo od lakote ali banalnih bolezni. Vojne so stalnica. Migracije se povečujejo … Vse to ne napoveduje nič lepega. In kot pravijo, alternative ni! Še več je treba privatizirati, razbremeniti bogate in zategniti pas okrog vratu obubožanemu ljudstvu! Morda prav to zadnje počne ta slavni virus? Država in javno dobro je zlo, nas prepričujejo služabniki kapitala. In zdaj prav to javno zdravstvo in država ovirata poslanstvo virusa!
Tako se je baje z neke (zanikrne) kitajske tržnice, kjer koljejo in prodajajo divje živali, prikazal novi koronavirus. Prav jim je, so si mislili pomembni zahodnjaki. Prehitro rastejo, na naš račun, in ne spoštujejo naših vrednot. A ta (kitajski!) virus je priromal tudi k nam. Zdaj je tu hudo bolj kot tam. Seveda, lahko njim, ki ne spoštujejo človekovih pravic (komunizem imajo), zato so zlahka zajezili virus.
Pa smo še mi začeli ne preveč demokratično sprejemati ukrepe. Naš vzgled in up je sosed Orbán, ki je uspešno ustavil migracije (in opozicijo, pa medije). Spet je korak pred drugimi; parlamenta ne rabi več, pa ima v njem večino. Vodilnim v EU to ni najbolj všeč, ni skladno z našimi vrednotami, pa so le stisnili zobe in pogoltnili ta greh. Morda mu bodo sledili, kot so pri migracijah, ko so vsi zaprli meje? Tudi ni bilo slišati koga tam godrnjati, ko je bogata Nemčija prepovedala izvoz nujne zaščitne opreme Italiji, ki je bila z virusom že močno ogrožena.
Solidarnost celo znotraj EU je izpuhtela. Tudi to je kršenje naših vrednot. Vihajo pa nos, ko Italiji pomagajo Kitajska, Rusija in celo (komunistična) Kuba. Pa če se spomnimo krize iz leta 2008, kako je EU skalpirala svojo članico Grčijo! Zdaj je EU zapustila VB in (prvi!) politik (zaenkrat še) najmočnejše države na svetu, Trump, po rodu iz Nemčije, Evrope ne mara. Populizmi in nacizmi se krepijo. Ljudje vedno bolj zaupajo avtokratom. In ta kriza je za njih božji dar. Rešujejo nas, in nas bodo še bolj, kot je Hitler reševal večvredno arijsko raso. Le da on ni imel podpore virusa. Kriza pa je takrat bila in lakota. Bo že držalo, kot je zapisal filozof: »Iz zgodovine se lahko naučimo le to, da se iz nje ne moremo nič naučiti!«
Pa se nekateri ukvarjajo z zarotami. Preveč nas je in želeli so se znebiti nepotrebnih starcev, ki bremenijo družbo. Po spletu kroži še mnogo tega. To je kazen božja. Zaslužili smo si to, ker ne cenimo narave, družine, starih in bolnih, zdravnikov in farmacevtov, se čutimo vsemogočni ... Kot da smo gospodarji tega planeta. Prav nam je! Morda se bomo od te bolezni, ki nam bo veliko vzela, tudi kaj naučili. V tem je celo nekaj logike, čeprav je po moje to zgolj bujna domišljija. Lahko je bil virus izdelan, programiran, to znanost zmore. Če je izdelala že pred pol stoletja bombo, ki naenkrat uniči več kot milijonsko mesto, je to zdaj zanjo mačji kašelj. Tudi cepivo proti tej bolezni bo tu kmalu, če že ni. Lahko je virus ušel. Lahko pa je to zgolj splet okoliščin. Tudi virusi se stalno razvijajo in spreminjajo.
Pomembna so dejstva. Pomembni so odnosi med ljudmi in ostalimi bitji v naravi. Znanost sama po sebi ni zlo. Je še kako velik dar za ljudi in naravo. Zlo je njena zloraba. Kot puška sama po sebi ni zlo, zlo je njena zlonamerna uporaba.
Me je pa prijetno presenetila letošnja velikonočna poslanica papeža Frančiška (Urbi et orbi). Ni opletal z božjo kaznijo, ni grozil, je pa še kako potrkal na našo vest; se spomnil ne le trpečih zaradi virusa, temveč vseh trpečih v vojnah in na drugih kriznih žariščih, pa migrantov, lačnih in zapuščenih … Ni čas za sebičnost, je rekel, ne za vojne in trgovanje z orožjem; čas je za solidarnost in človečnost. Ni kazal s prstom na grešnike, ni govoril o razkroju EU, kar se očitno po malem dogaja, temveč je izrazil upanje in zaupanje, da bo Evropa zmogla zgodovinski preboj in zgradila družbo solidarnih in suverenih držav in državljanov, ki bodo poskrbeli za skupno dobro, za vse ljudi (ne glede na verska prepričanja, barvo kože ali jezik) in za ostalo živo in neživo naravo. Da bo Evropa svetilnik, vzgled celemu svetu, kot je nekdaj že bila. Tako približno sem razumel njegovo poslanico!
Temu bi dodal le to. Ali bomo šli po poti, ki nam jo je nakazal papež, ali pa nas morda že kmalu več ne bo!
Konec je (začasno?) stikov med sorodniki in prijatelji, če ne živijo v isti občini; velika gospodarska rast bo strmo in močno padla. Niti predstavljati si ne moremo, kaj bo jutri. Tudi politika in stroka ne vesta, kdaj in kako se bo to končalo. Prej so bile problem minimalne plače za trdo delo po cel dan in prekarnost se je bohotila. Zdaj pa se je našel denar za vse, ki so brez dela doma in za podjetja, ki stojijo. Pa za zaščitno opremo po nekajkratni ceni. Državo rešujejo (?) mini podjetja kot posredniki.
Mnogi upajo, da bo krize vsak čas konec in spet bo vse po starem. A v tom mislim, da ne verjame nihče več. Tudi če tega nesrečnega virusa ne bi bilo, so nas mediji že pripravljali na to, da se bliža nova kriza, podobna tisti, finančni iz leta 2008.
Naravne katastrofe se večajo in množijo, ker podnebne spremembe delujejo. Enormna neenakost samo narašča. Finančni trgi, kjer peščica ljudi izžema preostalo večino, delujejo kot znanstvena fantastika. Trgi blaga so zasičeni. Okrog nas gradijo le še nove trgovine. Tehnologija nadomešča ljudi. Manj je delovnih mest. Povečuje se revščina. Milijoni ljudi dnevno, predvsem otrok, umirajo od lakote ali banalnih bolezni. Vojne so stalnica. Migracije se povečujejo … Vse to ne napoveduje nič lepega. In kot pravijo, alternative ni! Še več je treba privatizirati, razbremeniti bogate in zategniti pas okrog vratu obubožanemu ljudstvu! Morda prav to zadnje počne ta slavni virus? Država in javno dobro je zlo, nas prepričujejo služabniki kapitala. In zdaj prav to javno zdravstvo in država ovirata poslanstvo virusa!
Tako se je baje z neke (zanikrne) kitajske tržnice, kjer koljejo in prodajajo divje živali, prikazal novi koronavirus. Prav jim je, so si mislili pomembni zahodnjaki. Prehitro rastejo, na naš račun, in ne spoštujejo naših vrednot. A ta (kitajski!) virus je priromal tudi k nam. Zdaj je tu hudo bolj kot tam. Seveda, lahko njim, ki ne spoštujejo človekovih pravic (komunizem imajo), zato so zlahka zajezili virus.
Pa smo še mi začeli ne preveč demokratično sprejemati ukrepe. Naš vzgled in up je sosed Orbán, ki je uspešno ustavil migracije (in opozicijo, pa medije). Spet je korak pred drugimi; parlamenta ne rabi več, pa ima v njem večino. Vodilnim v EU to ni najbolj všeč, ni skladno z našimi vrednotami, pa so le stisnili zobe in pogoltnili ta greh. Morda mu bodo sledili, kot so pri migracijah, ko so vsi zaprli meje? Tudi ni bilo slišati koga tam godrnjati, ko je bogata Nemčija prepovedala izvoz nujne zaščitne opreme Italiji, ki je bila z virusom že močno ogrožena.
Solidarnost celo znotraj EU je izpuhtela. Tudi to je kršenje naših vrednot. Vihajo pa nos, ko Italiji pomagajo Kitajska, Rusija in celo (komunistična) Kuba. Foto Reuters
Solidarnost celo znotraj EU je izpuhtela. Tudi to je kršenje naših vrednot. Vihajo pa nos, ko Italiji pomagajo Kitajska, Rusija in celo (komunistična) Kuba. Pa če se spomnimo krize iz leta 2008, kako je EU skalpirala svojo članico Grčijo! Zdaj je EU zapustila VB in (prvi!) politik (zaenkrat še) najmočnejše države na svetu, Trump, po rodu iz Nemčije, Evrope ne mara. Populizmi in nacizmi se krepijo. Ljudje vedno bolj zaupajo avtokratom. In ta kriza je za njih božji dar. Rešujejo nas, in nas bodo še bolj, kot je Hitler reševal večvredno arijsko raso. Le da on ni imel podpore virusa. Kriza pa je takrat bila in lakota. Bo že držalo, kot je zapisal filozof: »Iz zgodovine se lahko naučimo le to, da se iz nje ne moremo nič naučiti!«
Pa se nekateri ukvarjajo z zarotami. Preveč nas je in želeli so se znebiti nepotrebnih starcev, ki bremenijo družbo. Po spletu kroži še mnogo tega. To je kazen božja. Zaslužili smo si to, ker ne cenimo narave, družine, starih in bolnih, zdravnikov in farmacevtov, se čutimo vsemogočni ... Kot da smo gospodarji tega planeta. Prav nam je! Morda se bomo od te bolezni, ki nam bo veliko vzela, tudi kaj naučili. V tem je celo nekaj logike, čeprav je po moje to zgolj bujna domišljija. Lahko je bil virus izdelan, programiran, to znanost zmore. Če je izdelala že pred pol stoletja bombo, ki naenkrat uniči več kot milijonsko mesto, je to zdaj zanjo mačji kašelj. Tudi cepivo proti tej bolezni bo tu kmalu, če že ni. Lahko je virus ušel. Lahko pa je to zgolj splet okoliščin. Tudi virusi se stalno razvijajo in spreminjajo.
Pomembna so dejstva. Pomembni so odnosi med ljudmi in ostalimi bitji v naravi. Znanost sama po sebi ni zlo. Je še kako velik dar za ljudi in naravo. Zlo je njena zloraba. Kot puška sama po sebi ni zlo, zlo je njena zlonamerna uporaba.
Me je pa prijetno presenetila letošnja velikonočna poslanica papeža Frančiška (Urbi et orbi). Ni opletal z božjo kaznijo, ni grozil, je pa še kako potrkal na našo vest; se spomnil ne le trpečih zaradi virusa, temveč vseh trpečih v vojnah in na drugih kriznih žariščih, pa migrantov, lačnih in zapuščenih … Ni čas za sebičnost, je rekel, ne za vojne in trgovanje z orožjem; čas je za solidarnost in človečnost. Ni kazal s prstom na grešnike, ni govoril o razkroju EU, kar se očitno po malem dogaja, temveč je izrazil upanje in zaupanje, da bo Evropa zmogla zgodovinski preboj in zgradila družbo solidarnih in suverenih držav in državljanov, ki bodo poskrbeli za skupno dobro, za vse ljudi (ne glede na verska prepričanja, barvo kože ali jezik) in za ostalo živo in neživo naravo. Da bo Evropa svetilnik, vzgled celemu svetu, kot je nekdaj že bila. Tako približno sem razumel njegovo poslanico!
Temu bi dodal le to. Ali bomo šli po poti, ki nam jo je nakazal papež, ali pa nas morda že kmalu več ne bo!
