Nepotrebni prepiri o nedeljskem delu trgovcev

Pri odločanju o odpiralnem času bi morali prevladovati predvsem dve vrsti argumentov.

Objavljeno
14. avgust 2020 05.00
Posodobljeno
14. avgust 2020 05.00
Trgovina je kot gospodarska panoga v Sloveniji med prvimi razvila sposobnosti prilagajanja ob številnih prelomnih dogodkih. Foto Leon Vidic/Delo
mag. Viktor Vauhnik,, upokojenec, prvi direktor Trgovinske zbornice Slovenije, Radovljica
mag. Viktor Vauhnik,, upokojenec, prvi direktor Trgovinske zbornice Slovenije, Radovljica
Različni pogledi, prepričevanja in prepiri o nedeljskem delu v trgovinah med krogi nekaterih političnih strank, delodajalcev in tudi širše javnosti so po mojem mnenju nepotrebni in so v času priprav na spremenjeno zakonodajo prestopili okvire strokovnih utemeljitev in logičnih razlag. Podvomimo namreč lahko o stališčih delodajalcev, da bi proste nedelje pomenile 15-odstotni izpad prihodkov in občutno izgubo delovnih mest. Na drugi strani so stališča nasprotnikov nedeljskega dela močno obarvana s čustveno razlago o nedelji kot družinskem dela prostem dnevu.

Kolikor toliko so poenotena le stališča o nedeljskem odprtju trgovin v turističnih krajih, kjer potrebe okolja najlaže prepozna in odločitve prinaša lokalna skupnost, ki pozna potrebe obiskovalcev teh krajev, čeprav je tudi tu težko presoditi, kaj vse sodi med turistična okolja in kje med obiskovalci resnično prevladujejo domači in tuji gostje.

Danes le kot zunanji opazovalec še vedno kolikor toliko poznam razmere v trgovini in principe njenega delovanja. Trgovina je kot gospodarska panoga v Sloveniji med prvimi razvila sposobnosti prilagajanja ob številnih prelomnih dogodkih, ko se je velik del gospodarstva znašel v težkih gospodarskih razmerah, bodisi zaradi izgube tržišč bodisi zaradi vplivov globalnih gospodarskih kriz.

Trgovina je hkrati z intenzivnim razvojem v zadnjih dveh desetletjih uspešno razvijala sodobna trženjska orodja, razvijala je komunikacijo in odnose s potrošniki in dosegla visok nivo ponudbe in storitev. Kljub majhnosti slovenskega trga je postala zanimiva tudi za vstop nekaterih velikih mednarodnih trgovskih korporacij.

Tako kot vsa uspešna podjetja tudi trgovska podjetja ob vsakodnevnem stiku s potrošniki odlično prepoznavajo potrebe in nakupne navade svojih kupcev. Zavedajo se tudi, da ni dovolj prodati kupcu blaga z vsem mogočim prepričevanjem in spodbujanjem impulzivnosti, temveč na osnovi njegovih potreb, sposobnosti in zaznavanja želja.

Uspešni trgovci imajo že dlje časa dovolj razvita učinkovita komunikacijska orodja, na osnovi katerih spoznavajo vedenje kupcev in gradijo svoje nadaljnje trženjske strategije. Pri tem so nedeljski nakupi vsakodnevnega blaga in potrebščin ter impulzivni in naključni nakupi lahko sicer za trgovce pomemben del njihove prodaje, a sem prepričan, da ob vseh spretnostih in organiziranju prodaje znajo ponuditi in prodati blago tudi v preostalih dnevih – še posebno, ker obseg potrošnje v daljši časovni vrsti ni neskončno napihljiv pojem.

image
Če bo glas zaposlenih in potrošnikov dovolj argumentiran in dovolj jasno predstavljen poslovni in širši javnosti, odločitve za ali proti odprtju trgovin ob nedeljah ne bi smele biti pretežke.
Foto Jure Eržen/Delo


Pri odločitvi o odprtju trgovin ob nedeljah, kjer bi imeli potrošniki večje možnosti za vsakovrstne nakupe preko celega tedna, se ne bi smeli le sklicevati na izvedeni referendum o ljudski volji glede odpiralnega časa izpred sedemnajstih let, niti ne na sedanji glas zagovornikov po celotedenskem odprtju trgovin, ki prinaša večjo prodajo trgovcem in lahko tudi večje zadovoljstvo potrošnikom. Pri odločanju o odpiralnem času bi po mojem mnenju morali prevladovati predvsem dve vrsti argumentov.

Prvi argument je večinsko mnenje potrošnikov o nedeljskem odprtju trgovin, ki ga v današnjem času ob že omenjenih komunikacijskih orodjih večina trgovcev že pozna ali pa ga lahko razpozna v zelo kratkem času tudi preko veščih in usposobljenih raziskovalnih agencij. Tudi mnenje takratnega združenja za trgovino v času referenduma je bilo, naj se sicer upošteva svobodna gospodarska pobuda, vendar ob upoštevanju mnenj potrošnikov, ali želijo opravljati nakupe tudi ob nedeljah.

Drugi argument za odločanje pa bi morali biti tudi želje in zadovoljstvo zaposlenih. Odlična uspešna podjetja danes vse bolj vključujejo zaposlene v odločitve, ki so tudi strateškega pomena za uspešnost podjetja. Močan argument pri tem sta motivacija in zadovoljstvo zaposlenih, ki spodbujata k ustvarjalnemu delu, česar se vse bolj zavedajo tudi delodajalci. Zato je tudi delo ob nedeljah lahko tema, ki jo je smiselno doreči ob dialogu delodajalcev in zaposlenih. Močan argument, ki ga cenimo potrošniki in ki prinaša trgovcem večje prihodke, so prav zadovoljni, prijazni in zavzeti prodajalci.

Upam, da bodo odločevalci o tej temi našli dovolj modrosti in se izognili nepotrebnim prepirom in obračunavanjem tudi v najvišjih vrhovih politike. Če bo glas zaposlenih in potrošnikov dovolj argumentiran in dovolj jasno predstavljen poslovni in širši javnosti, odločitve za ali proti odprtju trgovin ob nedeljah ne bi smele biti pretežke.