Novogradnje pritiskajo na Ljubljano

Nove investicije s svojo funkcijo povzročijo bistvene spremembe tudi v funkcioniranju mesta kot celote in vplivajo na življenje mestnega prebivalstva.
Fotografija: Za identiteto Stare Šiške gotovo ni značilna visoka stolpnica z bazenom in otroškim igriščem na strehi. Foto Voranc Vogel
Odpri galerijo
Za identiteto Stare Šiške gotovo ni značilna visoka stolpnica z bazenom in otroškim igriščem na strehi. Foto Voranc Vogel

Časopisi v zadnjem času še posebej pogosto poročajo, kje vse in kakšne novogradnje se bodo zgodile v Ljubljani.

Tako je Večer naštel dve stanovanjsko-poslovni stolpnici z okoli 210 stanovanji v Šiški (vsaka stolpnica naj bi imela 21 nadstropij, visoki bosta 85 metrov in bosta najvišja stanovanjska objekta v državi), Twin Towers Bežigrad ob Gospodarskem razstavišču, novo kongresno dvorano za okoli tri tisoč udeležencev, novo poslovno stavbo Petrol, na Bavarskem dvoru stolpnico Atower (višine okoli 80 metrov), dve enajstnadstropni stolpnici na Ježici, hotel poleg poslopja RTV Slovenija z 49 sobami in sedmimi prestižnimi stanovanji, Center znanosti na Barjanski cesti, nove stavbe na lokaciji nekdanjega Šumija (v treh delih: hotelski, komercialni in stanovanjski), dva stanovanjska objekta na lokaciji ljubljanskega Kolizeja, itd.

Časopis Finance je poročal, katera večja podjetja bodo gradila nove zgradbe: Geni 13.000 kvadratnih metrov veliko poslovno stavbo, podobno Petrol (nasproti propadajočega Plečnikovega stadiona za Bežigradom, kjer je zdaj starejša manjša bencinska črpalka), v bližini bo gradil novomeški farmacevt Krka, Slovenske železnice (SŽ) ob Vilharjevi novo poslovno stavbo in 600 parkirnih prostorov, Mercator nov logistični center ob Letališki cesti v BTC (60 metrov visoko poslovno stolpnico z 945 parkirnimi mesti), Dars pa na Griču – za okoli 260 zaposlenih, v velikosti okoli 5600 kvadratnih metrov.

Nove investicije s svojo funkcijo povzročijo bistvene spremembe tudi v funkcioniranju mesta kot celote in vplivajo na življenje mestnega prebivalstva. Vse to se lahko obvladuje samo ob zelo premišljeno postavljenem urbanizmu mesta in države, z izredno učinkovitimi uslugami javnega potniškega prometa, ob premišljeno zastavljenem in izvajanem nacionalnem programu varstva okolja (ter prometa in prostora).

Delo pa je 1. avgusta na naslovnici objavilo članek z naslovom V Šiški v dveh letih 700 novih stanovanj. Iz podnaslova izvemo, da se bo jeseni začela gradnja poslovno-stanovanjske soseske Center Bellevue. V članku je objavljen bolj podroben pregled predvsem stanovanjskih investicij za območje Šiške v Ljubljani. V nadaljevanju članka na 10. strani časopisa pod naslovom Tudi Avstrijci planili na nepremičninski trg v Šiški je kar nekaj trditev, ki terjajo komentar našega Društva za urbano okolje, odbora za lepšo Staro Šiško (DUO). Najprej glede trditve Sonje Litaj, tiskovne predstavnice družbe Bellevue Living, ki je povedala: »Naš cilj je zgraditi dva šestnajstnadstropna stolpiča (…)« Etaž bo dejansko več, kot navaja Litajeva, kar sicer nato korektno navede arhitekt Černigoj. Tudi trditev, navajam, »gradimo kompleks, ki ohranja identiteto Stare Šiške v vseh pogledih«, je zavajajoča, ker ne pojasni, kaj je identiteta Stare Šiške: visoka stolpnica z bazenom in otroškim igriščem na strehi med prvotno večinoma 3- do 4-nadstropnimi hišami to gotovo ni. Prav tako ne zgoščen dodatni promet in pretirana poseljenost v preteklosti sicer mirnem okolju.

Avtorica članka najbrž zaradi omejenega prostora ni podrobneje predstavila ostalih novogradenj na območju Stare Šiške. Ni omenila soseske ABA med Celovško cesto in ulico Milana Majcna, ki že ima sprejet OPPN, tudi ne soseske na lokaciji nekdanjega Motomata ob ulici Milana Majcna, kjer že rušijo obstoječe objekte, ter rušenje objektov nasproti Osnovne šole Šiška, kjer se tudi pripravljajo novogradnje.

MOL stihijsko sprejema posamezne občinske podrobne prostorske načrte (OPPN), ki niso usklajeni kot celovito urbanistično urejanje območja Stara Šiška. Foto Blažž Samec
MOL stihijsko sprejema posamezne občinske podrobne prostorske načrte (OPPN), ki niso usklajeni kot celovito urbanistično urejanje območja Stara Šiška. Foto Blažž Samec


MOL stihijsko sprejema posamezne občinske podrobne prostorske načrte (OPPN), ki niso usklajeni kot celovito urbanistično urejanje območja Stara Šiška. Dejstvo je, da bo to že peti kompleks stavb, zgrajen v zadnjih letih (doslej dva ob Malgajevi, Drogerija in Slovenijavino) na razdalji manj kot 500 metrov, vse v območju starega mestnega predela Stara Šiška, ki ga je v letih 1995 urbanistično preurejal pomemben slovenski urbanist ing. Jernejc in s sodelavci izdelal ureditveni načrt (UN), primerljiv z danes uveljavljeno obliko občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo. Občina je nove prostorske ureditve kot OPPN (vprašljivo zakonito) vrinila v sicer veljavni UN že leta 2009, ne da bi tega vsebinsko preuredila – glede komunalne in prometne sanacije, storitvenih dejavnosti in drugega in ne da bi krajanom v območju UN dala možnost enakopravnega vključevanja. Tak pristop je kot nezadosten opredelilo ustavno sodišče (v zadevi Ankaran) leta 2011 (U-I-165/09). Leta 2010 je občina z uvedbo OPN razveljavila UN, OPPN pa obdržala.

Ob novih ustavnopravnih praksah po tem letu se postavlja vprašanje, kako »pravice stranskih udeležencev« soočiti z veljavnimi vsebinami in pogoji v starih prostorskih aktih? Republika Slovenija je dobila glede uresničevanja evropskih direktiv pred letom 2017 opomin evropske komisije. Neskladnosti z direktivami EU pri starih prostorskih aktih ni odpravila, čeprav evropska komisija to pričakuje.

Omenjeni članek Tudi Avstrijci planili na nepremičninski trg v Šiški navaja tudi ostale predvidene novogradnje v Šiški v Ljubljani, visoke stanovanjske stolpnice, ki bodo območje Šiške zapolnile z novimi dva tisoč in več stanovalci. Vse se dogaja na pravni podlagi OPN MOL – izvedbeni del ter v tem okviru ali ob njem uveljavljenih OPPN. Kmalu bo dograjen tudi nakupovalni center Spar. V članku je zato izpostavljeno pomembno vprašanje, kako se bo urejal povečan promet. Strateški del OPN MOL določa, da je treba pred novimi obremenitvami cest optimalno urediti javni potniški promet (v regiji in sicer), razmere pretiranih hrupnih obremenitev zaradi prometa pa zahtevajo moratorij za gradnje v s hrupom degradiranih območjih, dokler se stanje ne sanira (tudi v okviru določil OPN MOL).

V zvezi z razpoložljivim prostorom v vrtcih in šolah v MOL trdijo: »Podatki kažejo, da se v prihodnjih letih število prvošolcev ne bo bistveno spremenilo.« Komentar našega društva DUP: Ali bodo novi lastniki predvsem bogataši, ki bodo oddajali stanovanja preko Airbnb? Sicer bi naj v okviru novih 2000 prebivalcev pridobili vsaj okoli 500 otrok, ti pa morajo imeti do šol in vrtcev urejen varen dostop, po možnosti v krogu 5- do 10-minutne peš hoje in dostopnosti.

Preberite še:

Komentarji: