O delitvah in delitvi

Slovenija leta 2041: V kakšni državi si želim živeti čez 25 let in kako priti do nje?

Objavljeno
06. junij 2016 14.50
rsi*ljudje
Rok Kralj
Rok Kralj

Leta 1991 sem imel nekaj čez dvajset let. Ves čas vojne za Slovenijo sem bil »pod orožjem« in imam status vojnega veterana. Vesel sem, da mi ni bilo treba uporabiti orožja, čeprav bi lahko kadar koli »počilo«. Nisem nikakršen junak in priznam, da me je bilo takrat pošteno strah. Nobena vojna ni lepa in nihče se ne sme hvalisati z njo, še zlasti ne, če so bile možne druge, miroljubnejše poti. In te so vedno možne. Vendar ne mislim razglabljati o takratnih dogodkih, temveč o prihodnosti, za katero upam, da jo bo namesto globokih delitev med ljudmi, ki so temeljni vzrok za sleherno vojno in sleherni konflikt, zaznamovala neka čisto druga in mnogo boljša delitev - medsebojna delitev dobrin.

Delitev med ljudmi kot temelj današnje politike

Beseda delitev ima v slovenščini več pomenov, za svoje razmišljanje bom uporabil dva - v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Prvi pomen je »iz celote delati, napravljati dele", kar še zlasti radi uporabljajo politiki. Le kdo ne pozna znanega reka »deli in vladaj«, kar z drugimi besedami pomeni: spri ljudi med seboj oziroma raz-deli jih in bolj ko bodo razdeljeni, lažje jim bo vladati. V ta namen politiki uporabljajo različne teme: osamosvojitev, drugo svetovno vojno, begunce, mejo s Hrvaško, Rome, pravice istospolnih in tako naprej. Kar jim je na dani trenutek pri roki.

Sploh se ne zavedamo, kako nas politika zvito vpleta v nove in nove delitve na »naše« in vse ostale ali pa nam celo govorijo: »kdor ni z nami, je proti nam«. Posledično veliko ljudi porabi ogromno svoje energije za sovraštvo, jezo, prepire in konflikte, ker imajo »naši« vedno prav, vsi drugi pa nikoli. Zdi se kot, da je delitev med ljudmi edini politični program večine današnjih politikov in njihovih strank, medtem ko vsi skupaj nemočno opazujemo, kako pred nami propada naš planet in kako razpadajo številne družbene skupnosti ter celotne države. Če bi vso svojo energijo, ki jo investiramo v medsebojne delitve, vložili v reševanje okolja in najrevnejših ljudi, bi bil naš svet mnogo prijaznejši kraj za bivanje.

Medsebojna delitev dobrin

Drugi pomen besede delitev je povsem drugačen, skorajda nasproten prvemu ali kot je zapisano v SSKJ: »ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom; dajati kaj od svojega«. V tem kontekstu lahko govorimo o načelu medsebojne delitve dobrin, ki je staro toliko kot človeštvo samo. Brez medsebojne delitve dobrin ljudje iz pradavnine ne bi preživeli, brez nje sploh ne bi obstala nobena človeška skupnost.

V družinah in manjših skupnostih nam je medsebojna delitev dobrin nekaj samoumevnega in »naravnega«; le komu pade na pamet, da bi s svojimi otroki ali starimi starši tekmoval za dobrine, jasno je, da si jih z njimi delimo. Tudi v marsikateri državi je to načelo relativno razvito, predvsem ko govorimo o socialnih državah. Na mednarodni ravni pa o medsebojni delitvi dobrin ni ne duha ne sluha. Vpeti smo v ubijalsko ekonomsko politiko tekmovalnosti oziroma konkurenčnosti, katere rezultat je na eni strani peščica ekstremno bogatih, na drugi pa več kot 800 milijonov lačnih Zemljanov; pa tudi večini, ki se nahaja med tema dvema skrajnostima, se ne godi preveč dobro.

Slovenija in svet 2041

Če hočemo leta 2041, ko bo Slovenija praznovala abrahama, živeti v miru in blaginji, potem je edina pot, da za temelj naših ekonomskih odnosov sprejmemo načelo medsebojne delitve dobrin, za osnovo naših političnih odnosov pa resnično mednarodno sodelovanje (ne tisto »mednarodno sodelovanje«, ko velikim besedam sledijo podla dejanja). Ni dovolj, da si prizadevamo za Slovenijo (ali morda Evropo) kot otoček blaginje in miru v letu 2041, drugje v svetu pa bodo še naprej divjali konflikti in bo prevladovala revščina. Človeštvo je ena velika družina in dokler bo del človeštva neizmerno trpel, je ogrožena prihodnost vseh in našega edinega doma - planeta Zemlje.

Medsebojna delitev in sodelovanje sta pot, ki nas bo pripeljala v svet miru in blaginje. Ni druge poti, vse druge smo že preizkusili. Ne potrebujemo delitev med ljudmi, ki nas brez konca in kraja zapletajo v konflikte in vojne, temveč medsebojno delitev dobrin, ki nas povezuje in združuje.

***

Na Delu smo se pred 25. rojstnim dnem slovenske države odločili skupaj z vami usmeriti pogled v prihodnost.

Zato smo skupini avtorjev z različnih področij družbenega delovanja postavili naslednje vprašanje:

»Kaj bi bilo treba storiti in spremeniti, da bi bila Slovenija čez 25 let država, v kakršni si želim živeti?«

Njihova razmišljanja lahko vsak dan prebirate na mnenjskih straneh tiskanega Dela in na Delo.si, obenem pa vas vabimo, da tudi vi prispevate svoje poglede na Slovenijo leta 2041. Pošljite nam jih na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in izbrane bomo objavili na naši spletni strani.