O ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Najprej moramo razčistiti, ali lahko dopolnilno zavarovanje ukinemo: gre za prostovoljno zavarovanje, ki ga ne moremo prepovedati.

Objavljeno
30. marec 2019 05.00
Posodobljeno
30. marec 2019 05.00
Osnovni namen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je, da vsem nam krije stroške participacije k storitvam, ki nam jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. FOTO Jure Eržen
Vse kaže, da z zamenjavo ministra dr. Sama Fakina, ki je ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nasprotoval, vlada res namerava odpraviti to izvirno slovensko anomalijo.

Zakaj gre za anomalijo? Osnovni namen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je, da vsem nam krije stroške participacije k storitvam, ki nam jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Nekako tako je, kot da bi imel za avtomobil pri zavarovalnici Triglav sklenjeno kasko zavarovanje, pri Tilii pa bi se zavaroval za plačilo odbitne franšize. Odbitna franšiza bi v takem primeru izgubila vsak smisel, saj bi za vsako majhno prasko zahteval, da mi prebarvajo ves avtomobil.


Kaj se dogaja?


In prav to se dogaja v našem zdravstvu: ker je za plačnike dopolnilnega zavarovanja vse brezplačno, zavarovanci tudi za najmanjše težave obremenjujemo zdravstveni sistem. Posledica so čakalne vrste in premalo denarja za obravnavo resnih bolezni. Druga slabost sedanjega sistema je dejstvo, da mnogi iz revnejših slojev družbe ne morejo plačati enotnega mesečnega prispevka 32 evrov za dopolnilno zavarovanje, v primeru bolezni pa jih nato doleti plačilo celotne participacije, ki gre lahko v zelo velike zneske. In še tretja slabost: denar, ki ga ljudje namenjamo zdravstvu, se z dobički dopolnilnega zavarovanja pretaka v zasebne žepe.

Najprej moramo razčistiti vprašanje, ali lahko dopolnilno zavarovanje ukinemo. Nisem pravnik, pa mi je vendarle jasno: gre za prostovoljno zavarovanje, ki ga ne moremo prepovedati. Vsakdo se lahko zavaruje tudi za primer, da bi mu marsovci vdrli v hišo, in prav nobenega razloga ni, da bi se ne smel zavarovati za doplačilo pri zdravstvenih storitvah. Če ga ne moremo prepovedati ali ukiniti, pa lahko postavimo sistem, ko bo v sedanji obliki samo odmrlo. Prav to pa želim vladi in bodočemu ministru povedati. Ključ za ureditev anomalije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je v rokah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ključ je v enotni participaciji k stroškom zdravstvene obravnave, pri čemer postavimo zgornjo mejo, ki je odvisna od dohodkov zavarovanca.

image
Osnovni namen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je, da vsem nam krije stroške participacije k storitvam, ki nam jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. FOTO Jure Eržen


Predlagam, da ZZZS zavarovancu predpiše enotno participacijo 15 odstotkov za vsako zdravstveno storitev, z nekaj redkimi izjemami (otroci, porodništvo, psihiatrija). Participacijo plačuje zavarovanec toliko časa, dokler njegov skupni prispevek v koledarskem letu ne doseže 3 odstotkov lanskih dohodkov, od tu dalje pa je vsa njegova zdravstvena obravnava brezplačna. Upokojenka s 400 evri mesečne pokojnine bo tako v naslednjem letu plačala največ 144 evrov. Hitro bo izračunala, da ji je mnogo ceneje, da ta znesek plača sama, kot pa da v celem letu z mesečnimi položnicami za dopolnilno zavarovanje plača kar 384 evrov. Ta gospa bo seveda dopolnilno zavarovanje v sedanji obliki odpovedala. Dobro plačan funkcionar s 3000 evri mesečnih dohodkov pa bo za participacijo na letni ravni plačal do 1080 evrov: temu pa bodo iz zavarovalnice sporočili, da ga za mesečno premijo 32 evrov ne morejo zavarovati. Tako bo dopolnilno zavarovanje v sedanji obliki odmrlo, ne da bi ga bilo potrebno prepovedati ali »ukiniti«.

Kakšne so prednosti takšne ureditve? Zavarovanci se bomo zavedali, da zdravstvene storitve niso brezplačne, in bomo varčevali pri stroških na svojo zdravstveno zavarovalno polico. Sistem bo socialno pravičen, saj bodo revni plačevali manj kot zdaj. Zgornja meja za skupni letni znesek participacije pomeni, da ne obremenimo ljudi z resnimi boleznimi.
Zavarovalnice, ki danes tržijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bodo z novo ureditvijo seveda nezadovoljne. Pa jim negodovanje prav nič ne pomaga: raje naj svojo dejavnost usmerijo tja, kjer je povsod po svetu prostor za dopolnilno zavarovanje. V svojih zavarovalnih paketih naj ponudijo tisto, česar obvezno zavarovanje ne bo plačevalo.


Druga naloga


In tu smo pri drugi nalogi, ki čaka ZZZS: če bodo hoteli zagotoviti dostopnost in primerno kvaliteto zdravstvenih storitev, bodo morali plačati realno ekonomsko ceno vseh zdravstvenih storitev, hkrati pa omejiti nabor storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje krije. Da ne bomo izgubljali časa in energije v neskončnih razpravah, lahko samo pogledamo čez mejo: veliko bi prihranili, če bi naše zavarovanje krilo le tisto, kar je v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja dostopno Avstrijcem.