Petnajst let v EU

Leta 2003 je imela Bolgarija 2130 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca, Slovenija pa 11.920 dolarjev ali torej 5,5-krat več.

Objavljeno
14. maj 2019 05.00
Posodobljeno
14. maj 2019 05.00
»EU nam pri teh rabotah nikoli ne pomaga, še dodatno jih otežuje.« Foto Reuters
Franci Gerbec, Kremenica
Franci Gerbec, Kremenica
Ko pogledamo podatke o našem gospodarskem razvoju v zadnjih petnajstih letih, ni dosti takšnega, na kar bi bili lahko ponosni, nič drugače ni glede političnih odnosov, predvsem ne z našimi sosedi.

Leta 2003, leto pred vstopom v Evropsko unijo (EU), je imela Bolgarija 2130 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca, Slovenija pa 11.920 dolarjev, torej 5,5-krat več. V Fischerjevem almanahu za leto 2016 Bolgarija dosega 7670 dolarjev, Slovenija pa 21.660 dolarjev ali 2,8-krat več. Podatek je presenetljiv, še posebej če upoštevamo, da se je naša država v tem času zadolžila za okoli dve tretjini letnega družbenega proizvoda, zraven pa še (raz)prodala tujcem številna podjetja in banke. Za takšen uspeh so zaslužni skoraj vsi politiki, ki so se prikopali na oblast. Nekdo bo rekel, kako moreš izbrati za primerjavo Bolgare, ki so začeli iz socialističnega dna. Nemčija je v istem obdobju povečala BDP za 1,8-krat in ima ogromne finančne rezerve z nemškim lastništvom svojega bančnega in gospodarskega premoženja, brez razprodaj!

image
REUTERS »Nekdo bo rekel, kako moreš izbrati za primerjavo Bolgare, ki so začeli iz socialističnega dna.« Foto Reuters


Z balkanskega območja smo se v tem času diplomatsko (k sreči ne gospodarsko) zelo oddaljili in postali nekakšen privesek, ne politike EU, pač pa bolj interesov zavezništva Nato. Že zadnji sestanek balkanskih voditeljev 23. aprila letos v Berlinu je pokazal, da se svetovne velesile ne obnašajo nič drugače, kot so se ob razpadu nekdanje SFRJ. Kosovski predsednik vlade je takoj ob prihodu dahnil: nič ne bo, saj ni Amerikancev! Vseskozi se obnaša tako, da je iz vesolja videti, kdo in zakaj jim stoji ob strani: Srbija se do BiH ne obnaša skoraj nič drugače. Če bi bila slovenska politika vsaj malo pokončna, bi takoj morala narediti dva koraka: umakniti priznanje države Kosovo, dokler ne uredijo odnosov s Srbijo (pet članic EU Kosova ni priznalo!) in sočasno diplomatsko opozoriti Srbijo, da s svojimi političnimi in gospodarskimi dejanji ogroža državo BiH! Nič od tega se ne bo zgodilo: Kosovo bo podprto z ene strani, Srbija z druge. Največjo ceno pa bodo plačevali Bosanci.

Spet lahko čakamo (kot pri NLB), da bo vlada zaustavila prodajo Abanke in da bo zaustavila prodajo SKB banke Madžarom. Brezupno! Potem se bodo pa praskali po glavah zaradi ponovljenih napak. Vse vlade doslej so bile pri takšnih odločitvah nebogljene. EU nam pri teh rabotah nikoli ne pomaga, še dodatno jih otežuje. Ali nas je kdaj že podprla – gospodarsko, politično? To ni samo retorično vprašanje! NLB in arbitraža sta samo vrh ledene gore.


Preberite tudi


Zvesti EU, v dobrem in slabem