Pravne telovadbe pri Tobačni je konec

Tobačna mesto je tipičen primer avtokratskega reševanja urbanizma: na papirju je vse lepo.
Fotografija: Živa Vidmar: »Tobačna mesto je tipičen primer avtokratskega reševanja urbanizma.« FOTO Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Živa Vidmar: »Tobačna mesto je tipičen primer avtokratskega reševanja urbanizma.« FOTO Uroš Hočevar

V Delu je bil 26. aprila na 11. strani objavljen članek z  naslovom Ustavni sodniki: Pravne telovadbe pri Tobačni je konec o razsodbi ustavnega sodišča glede soseske Tobačna mesto. Ugotovila sem le, da kjer je tožnik, je tudi sodnik.

Tobačna mesto je tipičen primer avtokratskega reševanja urbanizma. Pravno ni kaj očitati, vse je lepo na papirju: od politike zgoščevanja prebivalstva do določitve, da umetniške akademije sem ne spadajo ipd. Sem spada le dobiček na kvadratni meter, ki se poveča z višino zgradbe, potrjeno z uradnim javnim razpisom. Tudi obveščenost prebivalstva ni zgled aarhuške konvencije. Magistrat zanima le finančna razbremenitev mesta, betonski trajnostni razvoj, vzdržnostni za prebivalce pa ne.
Že pri odločanju za Tobačna mesto je bila izvzeta Četrtna skupnost (ČS) Rožnik, za kar imam dve verziji: ali iz političnih vzrokov ali pa zaradi površnosti mestnih uradnikov. Če je izločitev politična, nam pove, da v mestu ni razvitih demokratičnih konsenznih odnosov.

Gradbena jama na območju načrtovane soseske Tobačna mesto. FOTO Uroš Hočevar
Gradbena jama na območju načrtovane soseske Tobačna mesto. FOTO Uroš Hočevar


Takrat župan le v dveh četrtnih skupnostih (ena od njiju je bila, kamor je sodila ČS Rožnik) od sedemnajstih ni imel svojih »cicižupanov«. Župan ne takrat ne danes ne hodi po četrtnih skupnostih, ampak nekajkrat na leto skliče »sosvet« njihovih predsednikov. In ker so to v večini z Liste Zorana Jankovića, so vdani … Komu? Izločitev ČS Rožnik z utemeljitvijo, češ da ne meji neposredno na Tobačno tovarno, pa kaže na to, da ima MOL nastavljene uradnike, ki ne znajo pogledati na zemljevid, kaj šele da bi si ogledali pripadnost parcelnih številk posamezne ČS. Svet ČS Rožnik takrat ni imel nobene podpore, zato se temu ni mogel upreti, danes pa je predsednik njenega sveta z Liste ZJ in nima smisla razpredati naprej.

Torej kot svetnica ČS Rožnik bom o vlogi ČS Rožnik pri tem projektu lahko spregovorila le hipotetično.

ČS Rožnik kot stranka v postopku pri Tobačna mestu je imela, ima in bo imela svoje upravičene zadržke. Tla so ob izkopu gradbene jame pokazala svojo naravo: so začetek barja, z Rožnika pa se stekajo precejalne vode, ki so že ogrozile železniški promet, dokler ni bila postavljena zagatna stena po vsej dolžini gradbene jame. Zdaj v jami plavajo galebi in race. Posledice (vlago, večje tresenje vlaka) čutimo Rožnodolci, ki pa na žalost niso dokazljive, saj pred gradnjo ni nihče mislil na to. O potresni varnosti in kanalizaciji novogradnje ni kaj reči. Megalomanski blok z devetimi stanovanjskimi stolpi bo vsekakor potresno varen, pa naj barjanska žolca valovi, kolikor hoče. Sitno bo le, če se bo kaj nagnilo ali odkrušilo na železnico. Kar se tiče kanalizacije, poznamo Molovo mantro, ki bo kmalu vseljubljanska: »Pri priključevanju se upoštevajo pogoji, ki ne poslabšujejo delovanje kanalizacije. (…) Vpliv gradnje in prenove objektov na poplavljanje Rožne doline tako ne more biti odločujoč oziroma prepoznan kot merodajen.« Ampak v Tobačni bo stanovalcev skoraj toliko, kot je polovica prebivalcev Rožne doline, kanalizacija pa enaka – mešana!

Magistratni urbanist napoveduje prekrasen pogled na »južna« vrata z vožnjo po Tržaški cesti. FOTO Leon Vidic
Magistratni urbanist napoveduje prekrasen pogled na »južna« vrata z vožnjo po Tržaški cesti. FOTO Leon Vidic


Tobačna naj bi imela parkirišč za tri tisoč vozil. Kako bo potekal promet vanjo, si pridite pogledat ob popoldanski konici na železniško postajo Tivoli, kjer naj bi bil glavni vhod. Magistratni urbanist je, kot pešec in kolesar, pozoren le do pešcev in kolesarjev, če pa imajo le ti pritikline (vozičke, otročičke) ali so celo invalidi in so slabše mobilni po stopnicah, potem zanje ne bo milosti: na postaji Tivoli bodo lahko šli na vlak le proti Sežani, pot do drugega perona ali do Tivolija jim bo onemogočena, kot je že zdaj (sodoben podhod bo skozi zagatno steno zelo drag).

In osončenost? Sonce v Rožno dolino posije 21. 12. južno od Gradu in zaide med Krimom in Ljubljanskim vrhom, Sončev lok pa bo potrebno natančno preveriti vsaj za hiše ob Cesti v Rožno dolino (OPN, člen 91 – mdr., uradniki MOL so korigirali astronome in določili 21. 9. za enakonočje). »Prestižni« del mesta bo v senci.

In še o vedutah. Magistratni urbanist napoveduje prekrasen pogled na »južna« vrata z vožnjo po Tržaški cesti. S tivolskega igrišča bo Krim zakrit že s »coklom« stolpov. Z Brda ne bo videti Gradu. Na Mesarskem mostu štrlita stolpnici s Trga republike, ki imata 13 oziroma 14 nadstropij. Potem bodo še trije stolpi s 23 nadstropji in trije s 17 nadstropji. Že vidim, kako se bodo na tem mostu gnetli turisti in občudovali največji domet ljubljanskega urbanizma po letu 1991 …
Ampak ustavno sodišče o vsem tem ne odloča.



Izločitev ČS Rožnik z utemeljitvijo, da ne meji neposredno na Tobačno tovarno, kaže, da uradniki na MOL ne znajo pogledati na zemljevid. FOTO Dejan Javornik
Izločitev ČS Rožnik z utemeljitvijo, da ne meji neposredno na Tobačno tovarno, kaže, da uradniki na MOL ne znajo pogledati na zemljevid. FOTO Dejan Javornik

Komentarji: