Razlaščeni in izbrisani vlagatelji čakajo na zakon

Maja lani je poslanec SDS Jože Tanko v državni zbor vložil predlog zakona o izplačilu sredstev.

Objavljeno
26. maj 2020 05.00
Posodobljeno
26. maj 2020 05.00
Več kot sto tisoč vlagateljev je novembra leta 2007 v NKBM vložilo povprečno po 1380 evroV. Foto BlaŽž Samec
dr. Peter Glavič, zasl. prof. UM,  za Civilno iniciativo »Izbrisani mali delničarji NKBM«
dr. Peter Glavič, zasl. prof. UM, za Civilno iniciativo »Izbrisani mali delničarji NKBM«
Vlada pripravlja pakete državne pomoči za gospodarstvo zaradi posledic koronavirusa oziroma epidemije covida-19. Kakšno pa je njeno stališče do slovenskega kapitalskega trga?

Državljani imamo v bankah 20 milijard depozitov, del bi jih lahko vložili v delnice gospodarskih družb, podjetniške in državne obveznice. Vendar tega ne storimo, saj so še preveč živi spomini na razlastitev vlagateljev v vzajemne sklade (Proficie Dadas, Zvon I in II, NFD in podobno), na izbris delnic in podrejenih obveznic v slovenskih bankah. Ali je nova vlada pripravljena povrniti zaupanje v pravno državo in trg vrednostnih papirjev? Tržna kapitalizacija predstavlja v Sloveniji 15 odstotkov bruto domačega proizvoda, v Nemčiji 54 odstotkov, v ZDA 150 odstotkov, na Češkem celo 390 odstotkov. Več kot sto tisoč vlagateljev z dvesto tisoč družinskimi člani je novembra leta 2007 v NKBM vložilo povprečno po 1380 evrov, skoraj dve povprečni plači ali tri povprečne pokojnine.

Maja lani je poslanec SDS Jože Tanko v državni zbor vložil predlog zakona o izplačilu sredstev nepoučenim imetnikom podrejenih obveznic in malim delničarjem bank v večinskem državnem lastništvu, ki so bile predmet izrednih ukrepov (…) v letih 2013 in 2014. Zakon naj bi obravnaval državni zbor. Ali bo vlada sprejela zglede drugih evropskih držav in predloge razlaščenih?

Država je v drugem zakonskem paketu ukrepov za blažitev posledic epidemije predlagala spodbujanje državljanov, naj vlagajo prosta sredstva v državne obveznice. Podjetja bodo po koncu krize potrebovala finančni trg z množičnim vlaganjem državljanov v njihove delnice in obveznice. Vendar je pred tem treba popraviti krivice razlaščenim in izbrisanim vlagateljem ter jim zagotoviti varnost njihovih vlog pred netržnimi posegi države in Evropske unije.

Predsednikoma vlade in državnega zbora smo poslali obrazložitev in predloge za sprostitev depozitov. Ponovno zadolževanje države v tujini ni potrebno; z njim imamo zelo slabe izkušnje – izsiljeno razprodajo našega premoženja, nato odliv dobičkov in davkov odtujenih podjetij in bank v tujino.