Rdeče in črno, naši in njihovi
Naši oblastniki se v politiki menjavajo kakor ničvreden denar.
Odpri galerijo
Z osamosvojitvijo smo v Sloveniji pričakovali človeku prijazno družbo. Zakaj? Ker smo postali sami svoji gospodarji. Foto Jure Eržen/Delo
Zgodovina je resnična učiteljica življenja. V zemeljski zgodovini govori o poledenitvah in o medledenih dobah, v zgodovini človeka pa samo o črnem in rdečem terorju. Obdobij normalnosti pri človeku skoraj ni.
V zadnjem stoletju sta se v Evropi terorja v črnem in rdečem kar nekajkrat zamenjala. Doživeli smo svetovno vojno zaradi imperializma, to je bil črni teror. Sledila je sovjetska revolucija z rdečim terorjem. Nato spet svetovna vojna s črnim nacizmom in fašizmom – in še enkrat rdeči komunizem. To je rdeče in črno ter črno in rdeče. A tega še ni konec. Spet se obuja črni teror z neoliberalizmom.
Slovenija je bila pri tem vedno v središču dogajanja. Predvsem zato, ker imamo kar doma rdeče in črne nasprotnike, ki ne poznajo ljudi, ampak le črno in rdečo barvo. Z osamosvojitvijo smo v Sloveniji pričakovali človeku prijazno družbo. Zakaj? Ker smo postali sami svoji gospodarji. Tujega vpliva smo se znebili. A nič od tega. Črni privrženci domačih izdajalcev iz zadnje vojne so prišli na oblast in so hoteli obračunati z rdečimi za povojne poboje, čeprav so med vojno tudi sami ideološke nasprotnike pobijali in izdajali. Oboji so pobijali svoje ljudi, Slovence. Sramota!
Toda v samostojni Sloveniji ni bilo več vojne in ne več pogojev za pobijanje. Črni teror se je zato začel izvajati nad celotno Slovenijo tako, da so uničevali in kradli vse, kar se je ustvarilo pod rdečim režimom. Če bi ti ljubili svojo domovino, bi dobro dograjevali in slabo spreminjali v dobro vsem državljanom. Toda ti so samo kradli in uničevali. Poglejte uničene gozdove, uničena podjetja, razprodana naravna bogastva, odtujene banke. Kaj ni to izdaja vsega, kar so ustvarili naši predniki? Poštenje in kultura pa sta postala predpražnika nekulturnih oblastnikov, ki ne poznajo dostojanstva.
In kaj so počeli in počnejo naši rdeči dediči? Naši oblastniki se v politiki menjavajo kakor ničvreden denar. Rdeči in črni se vedno manj razlikujejo v dejanjih, vedno bolj pa v sovraštvu. Žrtev obeh barv, kakor vedno, je slovenska nacija. Kaj nismo vedno bolj podobni nekdanjim afriškim kolonijam, kjer revnemu ljudstvu vladajo pokvarjeni, a bogati domači oblastniki? In kaj pravijo cerkveni oblastniki? Nič, plavajo s tokom.
V zadnjem stoletju sta se v Evropi terorja v črnem in rdečem kar nekajkrat zamenjala. Doživeli smo svetovno vojno zaradi imperializma, to je bil črni teror. Sledila je sovjetska revolucija z rdečim terorjem. Nato spet svetovna vojna s črnim nacizmom in fašizmom – in še enkrat rdeči komunizem. To je rdeče in črno ter črno in rdeče. A tega še ni konec. Spet se obuja črni teror z neoliberalizmom.
Slovenija je bila pri tem vedno v središču dogajanja. Predvsem zato, ker imamo kar doma rdeče in črne nasprotnike, ki ne poznajo ljudi, ampak le črno in rdečo barvo. Z osamosvojitvijo smo v Sloveniji pričakovali človeku prijazno družbo. Zakaj? Ker smo postali sami svoji gospodarji. Tujega vpliva smo se znebili. A nič od tega. Črni privrženci domačih izdajalcev iz zadnje vojne so prišli na oblast in so hoteli obračunati z rdečimi za povojne poboje, čeprav so med vojno tudi sami ideološke nasprotnike pobijali in izdajali. Oboji so pobijali svoje ljudi, Slovence. Sramota!
Toda v samostojni Sloveniji ni bilo več vojne in ne več pogojev za pobijanje. Črni teror se je zato začel izvajati nad celotno Slovenijo tako, da so uničevali in kradli vse, kar se je ustvarilo pod rdečim režimom. Če bi ti ljubili svojo domovino, bi dobro dograjevali in slabo spreminjali v dobro vsem državljanom. Toda ti so samo kradli in uničevali. Poglejte uničene gozdove, uničena podjetja, razprodana naravna bogastva, odtujene banke. Kaj ni to izdaja vsega, kar so ustvarili naši predniki? Poštenje in kultura pa sta postala predpražnika nekulturnih oblastnikov, ki ne poznajo dostojanstva.
In kaj so počeli in počnejo naši rdeči dediči? Naši oblastniki se v politiki menjavajo kakor ničvreden denar. Rdeči in črni se vedno manj razlikujejo v dejanjih, vedno bolj pa v sovraštvu. Žrtev obeh barv, kakor vedno, je slovenska nacija. Kaj nismo vedno bolj podobni nekdanjim afriškim kolonijam, kjer revnemu ljudstvu vladajo pokvarjeni, a bogati domači oblastniki? In kaj pravijo cerkveni oblastniki? Nič, plavajo s tokom.
