Rekonstrukcija vile bo vplivala na okolico

Zelo me skrbi podzemni del nove Madeleine. Jasno je, da so vidne vode okoli vile mezeče z Rožnika.

Objavljeno
20. avgust 2019 05.00
Posodobljeno
21. avgust 2019 18.29
»Po eni strani sem zelo vesela, da bo hiša spet lepa, po drugi strani pa me skrbijo posledice te rekonstrukcije za okolico.« Foto Igor Zaplatil
Živa Vidmar, Ljubljana
Živa Vidmar, Ljubljana


Odzivam se na prispevek z naslovom Nova Madeleine se bo znova zbudila v mestno življenje o rekonstrukciji vile Madeleine na Velesovi ulici 17 v Ljubljani. Po eni strani sem zelo vesela, da bo hiša spet lepa, po drugi strani pa me skrbijo posledice te rekonstrukcije za okolico, ker MOL ne razmišlja o posledicah svoje politike »zgoščevanja« prebivalstva, ki se ne ozira na naravne možnosti in obstoječo infrastrukturo. Opozarjam na problem talnih vod, ki jih MOL sploh ne upošteva.

Članek, ki ga je Delo 10. avgusta objavilo na 23. strani, govori o rekonstrukciji hiše v historičnem območju Ljubljane. Nastalo je na prelomu iz 19. v 20. stoletje in je bilo začetek meščanskih vil, ki so se nato začele širiti ob cesti na Rožnik v današnjem severovzhodnem delu Rožne doline (ta je bila tedaj šele v nastajanju v takratni samostojni občini Vič). Ljubljansko Kapucinsko predmestje je tedaj ločevala le tržaška železnica. Sedanja dela Ljubljane Center in Rožno dolino pa ločuje še podvoz na Erjavčevi cesti oziroma na Cesti 27. aprila, zaradi česar ima, verjetno, mestna oblast tako ambivalenten odnos do območja: zelo skrbi za meščanske hiše v Centru, manj v »novi« Rožni dolini, najmanj pa v zgodovinski Rožni dolini …

Ker sem mejašica med Centrom in Rožno dolino, hodim mimo vile Madeleine od svoje mladosti in zato jo tudi spremljam v njenem propadanju in v upanju na obnovo. Strašansko sem bila vesela, ko so hišo »slekli« in jo začeli obnavljati. Vsa čast Ireni Vesel in Sandri Šterpin, da sta se podali v boj za rešitev hiše! Priznam, da pa sem postala zaskrbljena, ko so zemljo okoli hiše odkopali niti ne za dober meter in se je pojavila talna voda, ki ni presahnila. Potem so poskusili hišo izolirati, nakar je pred evropskimi volitvami zagorela še streha. Zdaj jo rušijo, v članku pa je lepo napisano, kako bo vila Madeleine postala nova … Ni mi pa čisto jasna stanovanjska računica: »V vsaki etaži bosta po dve (stanovanji) /…/ enako bo na mansardi.« Torej bosta v polkleti – v zaporih – tudi dve stanovanji. Bosta prav tako »elitni«? Bodo zaporniška okna povečali? Kje pa bo garaža za 16 avtomobilov? Bodo uničili vrt?

image
»Razpoke na naši hiši sem razumela šele zdaj, ko sem bila poučena o pojavu posledic pri Tribuna/Luwigana ali t. i. »visečih vod« na blokih na Prijateljevi.« Foto Mavric Pivk


Vidim, da ima nadzemni del vile dva angela varuha, zato me za ta del niti ne skrbi. Zelo me skrbi podzemni del. Jasno je, da so vidne vode okoli vile mezeče z Rožnika. Globok 16-metrski zid na podvozu je te vode razdelil: na tivolski strani jih je »zgostil«, rožnodolsko stran pa osušil, da so se – na primer pri nas – pojavile na hiši razpoke, kar sem razumela šele zdaj, ko sem bila poučena o pojavu posledic pri Tribuna/Luwigana ali t. i. »visečih vod« na blokih na Prijateljevi. Magistrat še danes pozna le »visoke talne vode«, ki so pač stalne, nimajo pa nobenega pretoka navzdol, zato prepušča reševanje takih kompleksnih problemov investitorjem, upravna enota se sklicuje na določbe, ki jih predpiše MOL, oba ter Arso pa imajo zvezane roke, ker se zakonodaja glede voda ni spremenila že več desetletij in sploh ne pozna »visečih vod«!

Po zakonu so vse talne vode enako zaščitene, v praksi pa samo vodonosniki s pitno vodo! V ožjem centru Ljubljane jih še niso streznile kolobocije okoli Opere, garaž ob Mladiki in na Kongresnem trgu, posedanje blokov na Prijateljevi, ne! Zdaj bodo posegali v nepitne vode pri Šumiju, Drami in vili Madeleine. Mogoče smo v Rožni dolini prav zaradi boja s temi vodami od začetka gradnje na »morostu« bolj občutljivi in pozorni. Prav zato je ČS Rožnik naročila v letu 2017 hidrogeološko poročilo na to temo pri Geološkem zavodu Slovenije, ki smo ga hoteli vključiti v nov OPN v letu 2018, a ga je Magistrat zavrnil, češ da je prišlo prepozno!

Kaj želim povedati? Ob predložitvi gradbene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno tudi soglasje glede talnih vod. Nad pitno vodo bdi republiška agencija za vode. Za razliko od gradbenih soglasij, ki jih izdaja npr. zavod za raziskavo materialov in konstrukcij, vključujejo ta soglasja le, kako bo hiša varno in dobro zgrajena, jih pa sploh ne briga, kakšne bodo posledice za okolico. Hidrogeološko poročilo pa opozarja prav na posledice za okolico: kaj se zgodi, če postavimo tem nepitnim vodam ovire in jezove.

Kot sem omenila na začetku, se »viseče« vode tako v Rožno dolino kot v ožji center mesta stekajo z Rožnika, torej med temi vodami ni bistvenih razlik. Vodonosnik pitne vode je v Rožni dolini na globini okoli 18 metrov pod površjem. Pri vili Madeleine je vodonosnik malo višji, menda na 11 metrih. Po zakonu lahko gradiš brez posledic za vodonosnik dva metra nad njim. Po zakonu pa še ni opredeljeno, kako ravnati z vodami, ki vplivajo na okolico. Iz hidrogeološkega poročila za Rožno dolino, ki velja tudi za tla pod vilo Madeleine, je razvidno naslednje: če bo pod vilo Madeleine res dvonadstropna klet, ki bo segala 9 metrov v globino, bo imelo vplivno območje posledice v radiju 85 metrov naokoli. Mene ščiti škarpa podvoza, ampak mesto in država mi bosta vzela denar za sanacijo škode, ki bo povzročena zaradi njune malomarnosti!