Še pomnite, tovariši?

Država je postala talec političnih strank, ki mečejo kosti za glodanje.

Objavljeno
11. avgust 2020 05.00
Posodobljeno
11. avgust 2020 05.00
Premnogi tovariši so se po nastanku države Slovenije spremenili v gospode, gospodje pa v še večje gospode. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Seveda pomnijo! Celo predsednik vlade se spomni vojaške akademije v Beogradu in napotka o uničevanju sovražnika. Razen Beograda pa se seveda spomnijo in spomnimo – eni bolj, drugi manj – tudi partijske šole v Kumrovcu, v Tacnu in še nekaj krajev bi se našlo.

Ampak premnogi tovariši so se po nastanku države Slovenije spremenili v gospode, gospodje pa v še večje gospode. Nato pa so se vsi skupaj razdelili v skupino, ki je neusmiljeno grabila skupno premoženje, v skupino, ki je neusmiljeno grabila oblast, in v skupino, ki je neusmiljeno zadremala. Država pa je postala talec političnih strank, ki ljudem mečejo kosti za glodanje, same pa se mastijo. Tako smo v tej državi po tridesetih letih materialno in moralno osiromašeni, navznoter napadalni, navzven pa ponižni.

Ampak tudi za novejšo zgodovino povejmo staro resnico, da so narodom v vseh časih in v vseh civilizacijah največ škode naredili izdajalci in spreobrnjenci. Prvi so sodelovali z okupatorjem proti lastnemu narodu, drugi pa so se iz ene skrajnosti goreče spreobrnili v drugo skrajnost in pri tem prav tako žrtvovali narod. In v Sloveniji, dragi tovariši ali gospodje, ljudem ni več pomembno levo ali desno, rdeče ali črno, pač pa, kaj kdo naredi za narod in državo Slovenijo. Po tridesetih letih in po tem, kaj so naredili, pa lahko vsi dosedanji politiki – razen nekaj častnih izjem – rezervirajo Cankarjev dom in se narodu opravičijo za slabo vodenje države ter temu primerno slab položaj Slovenije doma in v tujini!

V partijskih šolah od Beograda prek Kumrovca do Tacna pa so poleg naukov o uničevanju sovražnika bila tudi poglavja o bratstvu in enotnosti, o socialističnem (samo)upravljanju, o delavskem internacionalizmu, o politiki neuvrščenosti, o moralnih vrednotah itd. Zato naj tisti, ki pomnijo samo poglavje o uničevanju sovražnika, raje pričnejo izvajati vaje za osvežitev spomina in ne zavajajo ljudi – še posebej ne mladih.

Prav med mladimi jih je na srečo vse več, ki razumejo, da beseda tovariš pomeni človeka, na katerega lahko vedno računaš. Torej omogočimo mladim, ki razumejo pomen tovarištva, in tovarišem, ki imajo celovit spomin, da prihodnjih trideset let nadaljujejo pot v boljšo in bolj srečno Slovenijo.