Strategija trajnostnega razvoja Slovenije
Ekološki dolg planeta in naše države dokazujeta, da jemljemo iz narave preveč virov.
Odpri galerijo
Podnebne spremembe zahtevajo ukrepe, da preprečimo vse večje škode zaradi suš, pozeb, viharjev in poplav. Foto Shutterstock
Ugledni člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko, ki je bil ustanovljen pri predsedniku republike Slovenije, so družno odstopili zaradi zaostrovanja pogojev pri sodelovanju nevladnih organizacij in državnih strokovnih institucij v upravnih postopkih. Delo je kljub vsemu nujno nadaljevati.
Ekološki dolg planeta in naše države dokazujeta, da jemljemo iz narave vedno več virov, kot jih narava lahko obnovi. Dan ekološkega dolga je merilo, ko človeštvo porabi vse vire, ki jih narava lahko obnovi in pridela v enem letu. Ta dolg je v Sloveniji leta 2019 nastopil najbolj zgodaj v zgodovini, saj je ta dolg do narave nastal že 27. aprila. Zato je zadnji čas, da se premišljeno obrnemo v pravo smer in stopimo skupaj naprej, da ne bomo zapravili prihodnosti zase in še za bodoče rodove!
Strategija razvoja za prihodnost je najzahtevnejša naloga za vsako podjetje ali lokalno skupnost, kaj šele za državo, skupnost držav in sveta. Zato mora to nalogo za našo državo spet prevzeti odbor iz naših najuspešnejših in najuglednejših osebnosti iz znanosti. Naj navedemo vsaj nekaj načel za strategijo trajnostnega razvoja.
Podnebne spremembe zahtevajo ukrepe, da preprečimo vse večje škode zaradi suš, pozeb, viharjev in poplav, za kar že plačujemo vse več, zato imamo pa vse manj za znanost in kulturo, za zdravstvo in socialo, za izobraževanje …
Nujno potrebujemo coniranje prostora na ravni države, za pokrajine in na lokalni ravni za področja varstva narave, voda in zemlje za pridelavo zdrave hrane, za prometne koridorje … Nujno je zagotoviti policentrični razvoj države s cilji ohranjanja podeželja z obrati za predelavo lesa in druge dejavnosti, za izobraževalne in kulturne ustanove, poštne in bančne storitve, s programi za trajnostni turizem …
Zavedajmo se, da kar ne bo uspelo doseči našim vladarjem pri trajnostnem razvoju in pri ustvarjalnem sodelovanju z ljudmi in z našo naravo na državni, pokrajinski in lokalni ravni, nam bo uspelo uničiti v času brez strategije, ki je še pred nami in pred prihodnjimi rodovi.
Ekološki dolg planeta in naše države dokazujeta, da jemljemo iz narave vedno več virov, kot jih narava lahko obnovi. Dan ekološkega dolga je merilo, ko človeštvo porabi vse vire, ki jih narava lahko obnovi in pridela v enem letu. Ta dolg je v Sloveniji leta 2019 nastopil najbolj zgodaj v zgodovini, saj je ta dolg do narave nastal že 27. aprila. Zato je zadnji čas, da se premišljeno obrnemo v pravo smer in stopimo skupaj naprej, da ne bomo zapravili prihodnosti zase in še za bodoče rodove!
Strategija razvoja za prihodnost je najzahtevnejša naloga za vsako podjetje ali lokalno skupnost, kaj šele za državo, skupnost držav in sveta. Zato mora to nalogo za našo državo spet prevzeti odbor iz naših najuspešnejših in najuglednejših osebnosti iz znanosti. Naj navedemo vsaj nekaj načel za strategijo trajnostnega razvoja.
Podnebne spremembe zahtevajo ukrepe, da preprečimo vse večje škode zaradi suš, pozeb, viharjev in poplav, za kar že plačujemo vse več, zato imamo pa vse manj za znanost in kulturo, za zdravstvo in socialo, za izobraževanje …
Nujno potrebujemo coniranje prostora na ravni države, za pokrajine in na lokalni ravni za področja varstva narave, voda in zemlje za pridelavo zdrave hrane, za prometne koridorje … Nujno je zagotoviti policentrični razvoj države s cilji ohranjanja podeželja z obrati za predelavo lesa in druge dejavnosti, za izobraževalne in kulturne ustanove, poštne in bančne storitve, s programi za trajnostni turizem …
Zavedajmo se, da kar ne bo uspelo doseči našim vladarjem pri trajnostnem razvoju in pri ustvarjalnem sodelovanju z ljudmi in z našo naravo na državni, pokrajinski in lokalni ravni, nam bo uspelo uničiti v času brez strategije, ki je še pred nami in pred prihodnjimi rodovi.
