V razmislek: častni konzul na nečastnem sedežu

Gospod Vojislav Kovač je osebno financiral spomenik Njegošu v Ljubljani in F. Prešernu v Podgorici si zasluži mesto v ospredju.  

Objavljeno
25. februar 2019 05.00
Posodobljeno
25. februar 2019 15.32
Vojislav Kovač. FOTO spletna stran konzulata Črne gore v Sloveniji
Remzo Skenderović, Ljubljana
Remzo Skenderović, Ljubljana
Moje pismo je povezano z zadnjo proslavo ob kulturnem prazniku. Najbrž ime g. Vojislav Kovač marsikomu v Sloveniji ne pomeni veliko. Tudi številnim (ne)kulturnikom ne, ki so sedeli v parterju Gallusove dvorane, ne da bi vedeli, zakaj so tam in kakšen je njihov prispevek k slovenski kulturi. Ne vem, kdo določa, kje naj kdo sedi in zakaj naj bi nekateri sedeli v parterju, drugi pa visoko na balkonih, skoraj pod oblaki.

Ogromno »zaslužnih«, ki so sedeli tam spodaj, sploh ne poznam. Na žalost pa tam spodaj nisem videl niti enega predstavnika iz nevladinih organizacij, številnih prekarnih delavcev, ki vsako leto naredijo veliko za slovensko kulturo. Vrnimo se k omenjenemu gospodu, ki se mu opravičujem, ker ga »izpostavljam«, saj njemu ni do tega.

Vseeno ne morem mimo hudega spodrsljaja tistih, ki pripravljajo prireditev. Slučajno sem prišel do podatka, da je omenjeni gospod, ki je mimogrede tudi častni konzul Črne gore v Sloveniji, prejel vstopnico s sedežem visoko pod stropom – in sicer kot častni konzul.

Ta gospod je sicer veliki podpornik kulturnih dogajanj v Sloveniji in Črni gori in je za odnose na kulturnem področju med državama naredil več kot vsa politika skupaj. Naj omenim, da je osebno financiral spomenik Njegošu v Ljubljani in F. Prešernu v Podgorici, in kolikor mi je znano, je to edini spomenik F. Prešernu zunaj Slovenije.

Tak človek bi po mojem mišljenju moral sedeti v prvi vrsti Cankarjevega doma. O njegovem prispevku slovenski kulturi bi bil potreben daljši zapis.

Gospod Kovač ne potrebuje publicitete, za vse, kar ustvarja, tudi na gospodarskem področju. Je pa vseeno treba ovrednotiti njegovo delo tudi s takšnimi detajli, kot kje bo sedel ob takih prireditvah. Morebitna razlaga, da je tak protokol, ne zdrži resne kritike, ker protokol sestavljajo ljudje.

Osebno se čutim prizadetega, ker gre za hud spodrsljaj in nespoštovanje ljudi, ki so s svojim delom močno zaznamovali kulturna dogajanja v lanskem letu v tej državi. A vendar jih nekulturno obravnavamo.