Zahteva za popravek: Ni še prepozno, se pa mudi

Avtor prispevka Ni še prepozno, se pa mudi je navedel nekatere napačne in neresnične informacije v zvezi z delovanjem AKOS.

Objavljeno
19. avgust 2019 05.00
Posodobljeno
19. avgust 2019 10.40
Foto Jože Suhadilnik
mag. Tanja Muha, direktorica AKOS
mag. Tanja Muha, direktorica AKOS
V tiskani izdaji dnevnika Delo je bil v četrtek, 8. avgusta 2019, v rubriki Mnenja – Gostujoče pero na strani 7 objavljen prispevek z naslovom Ni še prepozno, se pa mudi avtorja dr. Tomaža Kalina, nekdanjega državnega sekretarja ministrstva za informacijsko družbo, v katerem je avtor navedel nekatere napačne in neresnične informacije v zvezi z delovanjem Agencije za komunikacijska omrežja in storitve republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija). Prispevek je bil objavljen tudi v zavihku rubrike Mnenja – Gostujoče pero na spletni strani www.delo.si

Ne drži navedba, »da komunikacija med svetom (agencije) in direktorjem ne deluje najbolje, kar da je videti iz korespondence, ki jo je mogoče najti na spletnih straneh agencije in obsega nekaj sto dopisov«.

Avtor članka, dr. Kalin, ki je bil državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo dobro leto in pol, kot relevantno navaja dejstvo iz preteklosti in ne iz sedanjosti, ko je bilo sodelovanje med svetom in direktorjem zaradi napačnega (preširokega) tolmačenja zakonsko določenih pristojnosti sveta s strani takratnih članov sveta moteno, medtem ko je sodelovanje med sedanjim vodstvom in člani sveta korektno.

Ne drži trditev, da ima Svet za elektronske komunikacije »posvetovalno vlogo, ki pa je ne opravlja, saj ga niti agencija niti drugi organi ne uporabljajo za svoje posvetovalno telo«.

Agencija Svet za elektronske komunikacije obravnava kot svoje posvetovalno telo. Agencija s Svetom za elektronske komunikacije tesno redno sodeluje in se udeležuje vsakomesečnih sej, na katerih se izmenjujejo informacije med svetom in agencijo, prav tako pa svet oblikuje mnenja pri zadevah, kjer je to potrebno bodisi na njegovo lastno pobudo bodisi na pobudo agencije.

Ne drži navedba, da je Svet za radiodifuzijo »v stalnem sporu z direktorjem agencije«.
Agencija pod sedanjim vodstvom in v sedanji sestavi Sveta za radiodifuzijo zgledno sodeluje, tako v okviru udeleževanja vsakomesečnih rednih sej sveta in z njegove strani oblikovanih delovnih skupin kot tudi v postopkih, kjer je zakonsko vključen Svet. Tako je agencija pod sedanjim vodstvom in v sodelovanju s sedanjim in Ministrstvom za kulturo v letu 2018 po dolgoletnih prizadevanjih prvič po letu 2009 končno izvedla javne razpise za dodelitev prostih radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo. Spori, ki jih avtor v članku navaja kot relevantne, so iz preteklosti in iz časa prejšnje sestave Sveta za radiodifuzijo (pred aprilom 2017).

Ne držita navedbi, da »imamo torej direktorico agencije, nad katero je v skladu z zakonom le modro nebo«, ter da obstaja »zakonska ureditev, ki ji pušča preveč prostora, v katerem lahko brez ustreznih kompetenc in nadzora tudi ukrepa«.
Veljavni zakon o elektronskih komunikacijah v 181. členu jasno določa pogoje za imenovanje direktorja, med katerimi je tudi pogoj, da je strokovnjak na področjih, ki so v pristojnosti delovanja agencije. Skladno z veljavno zakonodajo nadzor nad zakonitostjo dela agencije opravljajo ministrstva, pristojna za posamezno delovno področje, na katerem deluje agencija. Nadzor nad rabo finančnih sredstev opravlja Računsko sodišče republike Slovenije, medtem ko so odločbe agencije lahko podvržene sodni presoji. Poleg navedenega mora agencija pripraviti letno poročilo, na katerega podajata soglasje Svet agencije in vlada republike Slovenije, letni program dela in finančni načrt agencije pa mora agencija predložiti v javno posvetovanje, nato pa mora nanj podati soglasje še Svet agencije, zatem pa na finančni načrt tudi vlada republike Slovenije.