Med nebom in zemljo

Slovenija ne potrebuje strategij - ker jih ne zna izvajati.

Objavljeno
01. avgust 2012 22.25
hočevar SCT - delavci
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo

Nismo potrebovali dobrega leta dni - kolikor je minilo od stečaja SCT - za ugotovitev, da bodo upniki nekdanjega Zidarjevega imperija ostali z dolgimi nosovi in praznimi žepi. A zdaj je postalo jasno, da se stečaj SCT lahko zaključi po hitrem postopku - brez unovčenja stečajne mase in razdelitve premoženja upnikom.

Stečajni upravitelj sicer ocenjuje, da bi mu vsaj stroške prisilne poravnave s prodajo premoženja in uspešnimi pravdami uspelo poplačati, a prav tako se upravitelj že dolgo spopada z očitki o zapravljivosti za odvetnike.

A tudi če se bo stečaj nadaljeval, je vprašanje, ali bodo navadni upniki, predvsem dobavitelji in podizvajalci, dobili vrnjen kakšen fičnik. Skupaj so namreč upniki prijavili za več kot pol milijarde evrov terjatev, premoženje SCT pa je nekajkrat manjše.

Medtem ko se v slovenskem gradbeništvu bolj kot z gradnjo ukvarjamo z brskanjem po pogoriščih ugaslih gradbincev, so evropski birokrati napisali strategijo za spodbujanje gradbeništva. Vendar pozor, Ljubljana je tokrat prehitela Bruselj. Že Pahorjeva vlada je namreč pripravila ukrepe za sanacijo gradbeništva.

In rezultat? Od januarja lani, ko je vlada obravnavala paket ukrepov, je propadlo še veliko gradbincev, med njimi tudi SCT. Delo v gradbeništvu je izgubilo še 10.000 ljudi. Zmanjšanje gradbene aktivnosti pa se je nadaljevalo, tako da se je vrednost gradbenih del v krizi znižala za polovico.

Slovenija ne potrebuje papirnatih strategij, ker jih ne zna izvajati. O »implementacijskem deficitu« govorijo celo politiki, ki strategije pišejo. Slovenija potrebuje predvsem zagon projektov, hitrejšo pripravo dokumentacije za gradnjo, učinkovito črpanje evropskih sredstev in sanacijo bančnega sistema, da bodo tudi banke spet videle priložnost v gradbeništvu.

Za SCT in številne druge je sicer res prepozno, a panogo je še mogoče rešiti.