Dunaj – vzorčni primer, kako se gradi mobilnost

Zgodbe o uspehu: Občutna pocenitev JPP, razmah upravljanja parkiranja, projekti za umirjanje prometa, razmah uporabe koles

Objavljeno
26. marec 2019 21.00
Posodobljeno
26. marec 2019 21.00
Samovozeča električna minibusa bosta aprila začela brezplačno voziti po 2,2 kilometra dolgi progi v novi stanovanjski soseski do postaje podzemne železnice. FOTO: Wiener Linen
Dunaj velja za mesto, v katerem je lepo živeti. Zaradi »odlične ponudbe javnih storitev, splošne varnosti, dobro strukturiranega javnega prevoza kot tudi številnih kulturnih dogodkov in možnosti preživljanja prostega časa« si je po oceni mednarodnega svetovalnega podjetja Mercer letos že desetič zapored prislužil primat med 231 mesti z vsega sveta kot mesto, ki ponuja najboljšo kakovost življenja. Kraljuje pa tudi na podobni Economistovi lestvici, kjer je po sedmih letih z vrha izrinil avstralski Melbourne.

Avstrijski prestolnici priznavajo, da je vzorno uredila javni promet in svojih skoraj 1,9 milijona prebivalcev motivirala, da ga vsak dan uporabljajo. Ali pešačijo ali pa kolesarijo. Napredne tehnološke rešitve, prvi avtonomni električni avtobusi, bodo dopolnili širok nabor možnosti javnega prevoza (podzemna železnica, avtobusi, vlaki, tramvaji), osebni avtomobili pa so čedalje bolj redki obiskovalci mestnega središča.


Sveženj ukrepov


Okoliščine – skokovita rast avtomobilskega prometa in v ta namen porabljene energije – in bruseljsko zavzemanje za uveljavitev koncepta celostne prometne strategije za trajnostno mobilnost so spodbudili dunajski mestni svet, da je konec leta 2014 sprejel načrt mobilnosti mesta Dunaj. To je sveženj ukrepov, ki jih je mesto razvilo za izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje hrupa in emisij izpušnih plinov ter povečanje zelenih površin v prihodnjih desetih letih. Je izhodišče za gradnjo sistema mobilnosti, saj se je, kot pravi dunajska podžupanja Maria Vassilakou, zanašanje zgolj na širitev infrastrukture v preteklosti izkazalo za nezadostno. Zgodbe o uspehu v zadnjih letih so: občutno znižanje cen letnih in sezonskih vozovnic za javni potniški promet (JPP), razmah upravljanja parkiranja, projekti za umirjanje prometa ter velik porast uporabe koles in JPP.

image
Dunajski mestni svet je že konec leta 2014 sprejel načrt mobilnosti mesta. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Mesto se je zavezalo, da bo dalo prednost JPP, hoji in kolesarjenju, ki niso le do okolja najprijaznejša oblika mobilnosti, ampak tudi gospodarsko trajnostno naravnani. Prometna politika mesta bo zasnovana tako, da bodo prebivalci Dunaja leta 2025 kar 80 odstotkov poti po mestu opravili z javnim prevozom, peš ali s kolesom, le petino pa z osebnimi avtomobili.
In kakšno je razmerje zdaj? Podatki za leto 2018 kažejo, da so Dunajčani 38 odstotkov vseh poti opravili z javnimi prevoznimi sredstvi, 27 odstotkov peš, sedem odstotkov s kolesom, 29 odstotkov pa z avtom. Še leta 1998 so z avtom opravili kar 38 odstotkov poti. Iz večletne primerjave je razvidno, pojasnjuje Mirjana Pintar Marčeta iz predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani, da se uporaba avtomobila občutno zmanjšuje, a se je ta trend v zadnjem času nekoliko upočasnil.


Obsežen javni promet


Dunajčani so prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi – avtobusi, tramvaji, vlaki podzemne železnice – v zadnjih letih preprosto vzeli za svojega. Leta 2018 so zabeležili 965,9 milijona potnikov, kar je 2,6 milijona potnikov na dan. To je že peto povečanje zaporedoma in ne nazadnje tudi rezultat uvedbe letne vozovnice za 365 evrov, s katero se trenutno vozi 822.000 meščank in meščanov. To pomeni, da je na Dunaju več imetnikov letne vozovnice, kot je registriranih avtomobilov.
Dunaj subvencionira nakupe električnih taksijev, meščani se že pet let vozijo z električnimi avtobusi, ki se polnijo, ko se ustavijo na postaji (na električnih vodih tramvaja). Večina avtobusov je z dizelskimi motorji, ki naj bi bili čistejši od tistih na utekočinjeni naftni plin. Mesto je tudi eno prvih, v katerih bodo potniki lahko v realnosti preizkusili, kako se je voziti v samovozečem električnem avtobusu. Dva taka primerka desetsedežnega mini električnega avtobusa bosta po napovedih že aprila začela voziti po 2,2 kilometra dolgi progi v novi stanovanjski soseski Seestadt Aspern, kjer bosta stanovalce s hitrostjo 20 kilometrov na uro brezplačno prevažala do postaje podzemne železnice.

Meščani se že pet let vozijo z električnimi avtobusi, ki se polnijo, ko se ustavijo na postaji (na električnih vodih tramvaja).


Dunaj v svojih mobilnostnih strategijah prisega na koncept večmodalnosti, kar pomeni, da morajo biti različne vrste prevoza prilagojene vsakemu namenu in med seboj kar najbolje povezane. Uporabnikom pa je treba zagotoviti ažurne informacije o možnih povezavah, kar v digitaliziranem svetu ni težko. Pogoj za nadaljevanje prehoda na javni prevoz je izboljšava primestnih železniških povezav in omrežja podzemne železnice ter povezav z bližnjo in daljno okolico, to pa zahteva tudi usklajeno prostorsko načrtovanje.


Sredstvo za usmerjanje prometa


Po podatkih avstrijske statistike je leta 2017 imel Dunaj 701.000 osebnih avtomobilov (381 avtomobilov na 1000 prebivalcev). Število vozil je v preteklih letih raslo počasneje kot število prebivalcev. Vedno več se jih, predvsem tistih, ki živijo v središču mesta, odpove lastnemu avtomobilu. Upad uporabe osebnih avtomobilov so na Dunaju dosegli brez prepovedi ali posebnih omejitev dovoza, ki bi veljale za mestna središča. Kot učinkovito sredstvo za spremljanje in usmerjanje prometa se je izkazalo upravljanje parkirnih mest.

V trendu je souporaba avtomobilov namesto lastništva in ta skupaj z izposojo koles (kolesarska mreža na Dunaju meri 1400 kilometrov) dopolnjuje JPP. Do leta 2025 naj bi imela polovica prebivalcev na voljo lokacijo za souporabo avtomobila največ 500 metrov od doma, 40 odstotkov prebivalcev pa naj bi imelo postajališče za izposojo koles v dosegu največ 300 metrov.
Okoljska zveza (javni prevoz, kolesarjenje, pešačenje) je integriran sistem – z optimiziranimi vmesniki med prevoznimi sredstvi in dopolnilnimi ponudbami mobilnostnih storitev (sistemi bike sharing in car Ssaring, mobilnostne kartice).

image
Dunajčani so prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi – avtobusi, tramvaji, vlaki podzemne železnice – v zadnjih letih preprosto vzeli za svojega. FOTO: Silva Čeh/Delo


V ta namen vzpostavljajo tako imenovane mobilnostne točke. Eno so pred kratkim vzpostavili v okviru EU-projekta Smarter Together. Na zadnji postaji podzemne železnice U3 je od leta 2018 prostor za car sharing, električna in tovorna kolesa, električno polnilnico, kolesarnice in digitalni infoterminal z zaslonom na dotik.

Dunajsko javno podjetje Wiener Linien bo še naprej gradilo nove mobilnostne postaje. Da bi olajšali prehod na e-mobilnost, bodo do konca leta 2020 na Dunaju postavili 1000 novih polnilnic za električna vozila. Tako nastaja v javnem prostoru osnovna mreža polnilnic za električne avtomobile.