E-mobilnost navdušuje pogumnejše občinske načrtovalce

Ljubljana - Slovenci smo med vsemi državljani EU najbolj zadovoljni s prometom v urbanih območjih, je, nekoliko presenetljivo, pokazala raziskava na področju prometa v EU, ki ga je nedavno objavila Evropska komisija.



V praksi pa vidimo, da so predvsem največje, Mestna občina Ljubljana (MOL) denimo, z novimi rešitvami in tehnologijami že močno spremenila prometni utrip in navade ljudi , v drugih, tudi veliko manjših, pa se nanje šele pripravljajo, po svojih močeh in upoštevaje specifike kraja. Vodilo je vsem isto: nadomestiti prometni sistem z energetsko bolj učinkovitim, okoljsko neškodljivim, prostorsko manj potratnim in bolj zdravim. To smo preverili  v nekaj velikih in manjših občinah.

Javni prevoz 2 občine

Ljubljana: Ekološka cona se širi

 
Cilju trajnostne mobilnosti v celoti sledi Ljubljana; potovalne navade načrtuje spremeniti tako, da bo tretjina poti opravljenih z javnim prevozom, tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom. V celostni prometni strategiji je ta cilj postavljen že v leto 2020, a od njega, kljub trudu in aktivnemu pristopu, za zdaj še precej odstopa.
 
Kot enega najpomembnejših dosežkov v smeri zelene mobilnosti na MOL štejejo ekološko cono v mestnem središču, ki je nastala 2007 z zaprtjem starega mestnega jedra za ves motorni promet. Površine za pešce so se tako povečale za 6,6-krat na več kot 10 hektarov, s prenovo Trubarjeve bodo še večje. V sofinanciranju z EU bo prestolnica izpeljala velik projekt izgradnje nove kolesarske infrastrukture, pa tudi ceste bo prenavljala s poudarkom na izboljšanju pogojev za kolesarjenje.

Ljubljana je močna tudi pri spodbujanju e-mobilnosti. Ta je umeščena v prometne politike na različnih ravneh. Posebej je treba omeniti sistem souporabe vozil – električni »car sharing« Avant2Go, v katerem so v uporabi izključno električna vozila. Sistem je zasnovan v skladu z načeli trajnostnega sobivanja in je med prvimi v Evropi, razvilo pa ga je podjetje Avant car ob podpori podjetja Comtrade in drugih partnerjev. Število parkirnih oziroma prevzemnih mest se širi.
 
V območju za pešce v mestnem središču je na brezplačno uporabo šest električnih vozil Kavalir, LPP pri izvajanju storitev prevoza na klic uporablja 20 električnih avtomobilov Eurban (ponašajo se z nazivom najboljši eko prevoz v Ljubljani), pa tudi električni turistični vlakec Urban. Službena vozila mestne uprave in javnih podjetij poganjata metan ali elektrika.
 


Letos bodo vozni park mestnega potniškega prometa okrepili s 17 novimi, okolju prijaznimi hibridnimi avtobusi. MOL sodeluje tudi v projektu Urban-e, s katerim bodo v Ljubljani, Zagrebu in Bratislavi postaviti 167 električnih polnilnih postaj. Prvo slovensko javno mini vozlišče za hitro polnjenje električnih vozil so odprli nedavno.
 
Kolesarstvo je v Ljubljani vse bolj priljubljeno. K temu je veliko prispeval tudi izredno priljubljen sistem izposoje koles Bicikelj s trenutno 590 kolesi na 59 postajah po mestu. Z njimi so do danes opravili že okoli 5,9 milijona voženj. Kar pomeni, da je v povprečju  vsako kolo uporabljeno kar osemkrat vsak dan. Zaradi nenehnih izboljšav na tem področju je Ljubljana leta 2015 zasedla 13. mesto na lestvici 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu, lani pa je bila celo osma na lestvici Copenhagenize Bicycle Friendly Cities Index 2017.
 
Svojo kolesarsko infrastrukturo posodablja in širi s preurejanjem glavnih prometnic in uvaja kolesarjem prijazne novosti kot je prometni pas, namenjen mešanemu prometu, odpravlja črne kolesarske točke, postavlja nova stojala za kolesa. Poleg tega ureja nove rekreacijske površine, namenjene igri in urjenju spretnosti z različnimi vrstami voznih pripomočkov, od koles, skirojev, rolk, rolerjev in kotalk do poganjalčkov – KoloParke v Šiški, za Bežigradom, v Novh Fužinah in Podutiku.
 

Maribor: Veliko dela z avtobusi

Za Maribor bi težko rekli, da po čem bistveno izstopa od drugih vprašanih občin, lahko pa se pohvali s tem, da vozni park MPP dopolnjuje tudi električno mini vozilo, Maister, ki vozi po območju za pešce in ožjem središču Maribora in je za otroke brezplačen. K vključevanju v e-mobilnost sodi tudi ponudba podjetja Avantcar, souporaba električnih avtomobilov.
Število potnikov v MPP v zadnjih letih sicer raste, a zelo počasi. Rast pripisujejo različnim izboljšavam v tem prometu, posodabljanju voznega parka, pa tudi promociji.



Sprejeta celostna prometna strategija v Mariboru predvideva predvsem reorganizacijo avtobusnih linij, povečanje frekvence avtobusov na določenih linijah in uporabo potnikom ter okolju prijaznih vozil. Obnavljajo avtobusna postajališča, jih prilagajajo potrebam potnikov, nameščajo nadstrešnice in urbano opremo. Vozne pasove premikajo tako, da avtobusom dajejo absolutno prednost pred ostalim motornim prometom. Parkirna politika ukinja brezplačno parkiranje v mestnem središču, spreminja načine oziroma ureditev parkiranja, dopolnjujejo jo s hortikulturno zasaditvijo.

V načrtu imajo postavitev polnilnic za e-vozila – kot lastno investicijo in kot javni poziv zainteresiranim za vlaganje v polnilnice na javnih površinah – in elektrifikacijo javnega mestnega potniškega prometa (avtobusi na izključno električni pogon, s polnilno infrastrukturo).


 

Kranj: Navdušeni nad kolesarjenjem

Kranj je ena od mestnih občin z najširšo ponudbo izposoje električnih koles. Meščani so ta način prevoza dobro sprejeli, uporaba sistema, ki so ga poimenovali KRsKOLESOM, pa hitro narašča in veliko pripomore k zmanjšanju onesnaženosti zraka in manjši potrebi po parkirnih mestih. Postaje za navadna in električna kolesa so v bližini več postajališč. Na elektriko se lahko meščani prevažajo tudi po mestnem središču, z električnim mini busom  Kranvaj, in to na klic.



Kolesarjenje, hoja in javni potniški promet naj bi vse bolj nadomeščali osebne avtomobile, a bo treba zagotoviti več varnih kolesarskih povezav med mestom in podeželjem, prilagoditi povezave in frekvence javnega prometa znotraj občine, med železniško, avtobusno postajo in letališčem ter do bližnjih turističnih krajev. V ta namen so med drugim uredili območja za parkiranje avtodomov (npr. Savski otok) ter območja za parkiranje turističnih avtobusov. Uporabnike motivirajo tudi z nizko ceno vozovnice za MPP.

Priložnost vidijo še v razširitvi omrežja mestnega potniškega prometa in podaljševanja linij do primestnih naselij. Precej manevrskega prostora imajo  pri izboljšavi infrastrukture, kar bi še populariziralo javni prevoz.
 

Koper: Cenejša vozovnica kot motivacija

Skrb za umirjanje mestnega prometa in večjo varnost njegovih udeležencev je usmerjalo občinske naložbe v javni potniški promet, povečevanje frekvence avtobusov in prilagoditev linij željam uporabnikov. Občutno so znižali cene mesečnih vozovnic za občane. Učinek je bilo skokovito povečanje števila potnikov (od leta 2002 se je potrojilo). Pred 5 leti so posodobili avtobusni vozni park s čistejšimi avtobusi  (standard EURO 6), od lani pa po širšem urbanem območju vozi tudi nov električni avtobus.



V teku so priprave na vzpostavitev sistema izposoje električnih koles, ki je eden ključnih ukrepov za spodbujanje alternativnih oblik prevozov za krajše relacije, in vertikalna mobilna povezava med obalo in višje ležečo Semedelo. Letos naj bi kupili štiri električna vozila, podobna ljubljanskemu Kavalirju za vožnjo po starem mestnem jedru. V načrtu imajo tudi nakup novih električnih avtobusov ter gradnjo dodatnih parkirišč po načelu (P+R oziroma P+B).
 

Nova Gorica: MPP je brezplačen

Značilnost Nove Gorice je brezplačen MPP in mednarodna linija med obema Goricama (med Avtobusno postajo Nova  Gorica ter Železniško postajo Gorica v Italiji). Njegova uporaba je zato toliko bolj razširjena. Med uporabniki je polovica šolajoče populacije, petina upokojencev, enak delež delovno aktivnih in desetina ostalih. V teku je razpis za izbor novega koncesionarja za MMP, v sklopu nove koncesije pa je predvidena posodobitev linij, voznih redov ter voznega parka.

Novogoriška mestna občina stavi tudi na e-mobilnost, za kar je na razpisu prejela nepovratnih 129 tisoč evrov za sofinanciranja vzpostavitve sistema izposoje koles, električnih in navadnih. V prvi fazi bodo uredili šest lokacij.



Postaviti nameravajo mobilnostni center, ki bo podporno okolje za razvoj, koordinacijo in promocijo trajnostne mobilnosti. Gradili bodo električne polnilnice, ob zamenjavi voznega parka za lastne potrebe pa bodo dajali prednost okolju prijaznim vozilom.

Na širšem mestnem območju bodo zgradili 7 kilometrov manjkajočih odsekov kolesarskih poti. Do prihodnjega leta bodo zgradili brv čez Sočo in se navezali na obstoječo državno kolesarsko stezo Solkan-Plave ter s tem zaokrožili kolesarsko omrežje v goriški regiji. Pomembna zaveza je tudi prenova parkirne politike do leta 2020.


 

Idrija: Ključ je parkirna politika

Idrija je pri izdelavi prometne strategije izhajala in svoje posebne geografske lege. Naselja so stisnjena med pobočja, za ceste ni veliko prostora, čeprav so te edina vez z ostalimi središči. Med ključnimi izzivi je ureditev javnega prostora v središču mesta, ki še vedno ni varen in dostopen vsem. Kot tehnološko napredna občina Idrija promovira alternativne, okolju prijazne načine mobilnosti, na primer električna vozila. Zato se občina povezuje s podjetji in sodeluje v evropskih projektih za spodbujanje uporabe okolju prijaznejših vozil.



Kot ključ do boljše podobe in izrabe javnega prostora vidijo parkirno politiko (preveč parkirnih mest na območju pod Unescovo zaščito je moteče, manjka pa večnamenskih javnih površin). Javni prevoz uporablja malo ljudi, podobno kot v večini manjših slovenskih naselij zanimanje zanj upada. Rešitev bi bil razvoj novih oblik javnega prometa, ureditev postajališč, pa tudi ozaveščanje prebivalcev.



Kolesarjenje je v občini sicer priljubljeno, a predvsem za rekreacijo. Zaradi razgibanega terena bi bila v Idriji najprimernejša (za povezavo med Spodnjo in Zgornjo Idrijo) električna kolesa, to pa povleče za seboj še postavitev polnilnic iz postaj za izposojo. Na razpisu za kohezijska sredstva je Idrija uspela s projektom za uvedbo sistema izposoje električnih koles (kupili bodo 34 koles in postavili pet postaj zanje).