Iz avtomobila na kolo ali pot pod noge!
Na »nizkoogljični« 5. nacionalni konferenci o trajnostni mobilnosti so poudarili pomen strateškega načrtovanja in povezanih ukrepov za učinkovit prehod.
Odpri galerijo
Tudi Slovenija spreminja pristop pri načrtovanju prometne infrastrukture tako, da sledi načelom trajnostne mobilnosti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Med prednostnimi nalogami ministrstva za infrastrukturo je prehod na trajnostno mobilnost, omogočanje in spodbujanje vseh sprememb v prometnih ureditvah slovenskih mest in vasi, ki vodijo k bolj zdravemu in prijaznemu bivanju, zmanjševanju uporabe avtomobilov, čistejšemu zraku, širitvi zelenih površin in površin namenjenih aktivni mobilnosti, torej kolesarjenju in pešačenju. Na današnji 5. nacionalni konferenci o trajnostni mobilnosti, ki je bila prvič virtualna (torej v bistvu »nizkoogljična«), so zato veliko pozornosti namenili oblikovanju aktualne regulative.
Do konca leta naj bi bil po besedah Darka Trajanova, generalnega direktorja direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo, sprejet zakon o celostnem prometnem načrtovanju, ki spreminja pristop pri načrtovanju infrastrukture, upoštevajoč trajnostna načela, mikromobilnost, cenejše, bolj zdrave rešitve.
Eden od ključnih instrumentov tega zakona bodo celostne prometne strategije, tako na ravni države kot v občinah in regijah. Pravzaprav je celostne prometne strategije že sprejelo 85 slovenskih občin. Kar po številu ni najbolje, spodbudno pa je, da gre za največje občine, ki pokrivajo več kot polovico ozemlja Slovenije. Gost iz Norveške Tom Rye je predstavil najboljše zglede trajnostno prometno urejenih evropskih mest in poudaril, da je za premik k trajnostni mobilnosti potrebna kombinacija različnih sistematično načrtovanih ukrepov, takih, ki so v funkciji korenčka in onih, ki pomenijo palico.
Udeleženci, predstavniki občin in večjih ustanov ter strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjema trajnostne mobilnosti in prostorskega načrtovanja, so poslušali pojasnila Aljaža Plevnika z Urbanističnega inštituta RS o prenovljenih smernicah za pripravo občinskih prometnih strategij. Pogoj za njihovo učinkovito pripravo je, da načrtovalci razmišljajo celostno in povezujejo ukrepe, pa tudi, da so ti usklajeni tudi s prostorskimi načrti. Vprašanje, ki se pogosto pojavlja, namreč, ali bi morale celostno prometno strategijo pripraviti tudi najmanjše občine, je brezpredmetno; pristop je primeren za vsako občino, celo za mestne četrti.
Začeti je treba pri najmlajših. Temu je namenjen projekt Trajnostna mobilnost v vrtcih in šolah. Da je treba veliko delati na tem, opozarja podatek, da je leta 1990 v Sloveniji več kot 90 odstotkov otrok v šolo hodilo peš ali s kolesom, danes pa je takih le še 25 odstotkov. Večinoma jih vozijo v šolo starši z avtom. Mojca Ilc Klun z ljubljanske filozofske fakultete je predstavila omenjeni projekt, ki spodbuja otroke k aktivni oziroma trajnostni mobilnosti, hkrati pa opozarja, kako je treba temu prilagoditi okolje; od varnih šolskih poti do prometne vzgoje, skrbi za prometno varnost, do ozaveščanja in kreativnega sodelovanja s starši.
Vzporedno so potekale tudi tri delavnice, prva na temo Evropskega tedna mobilnosti, ki bo tudi letos v septembru, druga o pohodu skozi družbene mreže in tretja na temo prihodnjih virov financiranja trajnostne mobilnosti. Med drugim so predstavili program Obzorje Evropa (Horizont Europe), ki je največji program za raziskave in inovacije, namenjen pa ni samo raziskovalnim institucijam, ampak tudi občinam in malim in srednjim podjetjem. V drugem stebru bodo tudi razpisi za mobilnost, podrobnejše informacije bodo na voljo v drugi polovici aprila.
Drugi tak vir je Instrument za povezovanje Evrope (IPE), ki financira vseevropsko omrežje TEN-T na treh področjih: promet, energija in digitalna omrežja. Jedrno omrežje mora biti končano do leta 2030, širša mreža prometnih povezav pa do 2050. Dva od devetih multimodalnih koridorjev tečeta prek Slovenije (sredozemski in baltsko-jadranski koridor). Uredba IPE bo določala, kako in pod kakšnimi pogoji so različni projekti upravičeni do sofinanciranja z nepovratnimi ali povratnimi viri. IPE 2021 izpostavlja predvsem ukrepe, ki zasledujejo podnebne cilje. Aktualni IPE podpira področja prometne infrastrukture, mobilnostne storitve in vojaško mobilnost. Prvi letošnji razpis bo objavljen maja, kandidirajo lahko projekti, ki imajo vseevropsko dodano vrednost.
Program LIFE je eden od centraliziranih programov EU, namenjen izključno financiranju ukrepov za izboljšanje stanja okolja. Trenutno poteka projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, ki naslavlja tudi trajnostno mobilnost z vidika zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Projekti se lahko financirajo v podprogramih: krožno gospodarstvo in kakovost življenja, drugo pa blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam.
Evropska kohezijska politika sicer še ni povsem dorečena, iz usmeritev pa izhaja, da bo nudila podporo projektom, ki sledijo njenim petim ciljem, pri čemer sta v ospredju pametnejša in bolj zelena Evropa. Ukrepi trajnostne mobilnosti se prekrivajo s ciljema bolj zelena in predvsem bolj povezana Evropa. V pripravi so trije operativni programi, ki se razlikujejo po deležu sofinanciranja; v Zahodni Sloveniji bo ta delež manjši.
Do konca leta naj bi bil po besedah Darka Trajanova, generalnega direktorja direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo, sprejet zakon o celostnem prometnem načrtovanju, ki spreminja pristop pri načrtovanju infrastrukture, upoštevajoč trajnostna načela, mikromobilnost, cenejše, bolj zdrave rešitve.
Strategijo sprejelo 85 občin
Eden od ključnih instrumentov tega zakona bodo celostne prometne strategije, tako na ravni države kot v občinah in regijah. Pravzaprav je celostne prometne strategije že sprejelo 85 slovenskih občin. Kar po številu ni najbolje, spodbudno pa je, da gre za največje občine, ki pokrivajo več kot polovico ozemlja Slovenije. Gost iz Norveške Tom Rye je predstavil najboljše zglede trajnostno prometno urejenih evropskih mest in poudaril, da je za premik k trajnostni mobilnosti potrebna kombinacija različnih sistematično načrtovanih ukrepov, takih, ki so v funkciji korenčka in onih, ki pomenijo palico.
Udeleženci, predstavniki občin in večjih ustanov ter strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjema trajnostne mobilnosti in prostorskega načrtovanja, so poslušali pojasnila Aljaža Plevnika z Urbanističnega inštituta RS o prenovljenih smernicah za pripravo občinskih prometnih strategij. Pogoj za njihovo učinkovito pripravo je, da načrtovalci razmišljajo celostno in povezujejo ukrepe, pa tudi, da so ti usklajeni tudi s prostorskimi načrti. Vprašanje, ki se pogosto pojavlja, namreč, ali bi morale celostno prometno strategijo pripraviti tudi najmanjše občine, je brezpredmetno; pristop je primeren za vsako občino, celo za mestne četrti.
Začeti je treba pri najmlajših. Temu je namenjen projekt Trajnostna mobilnost v vrtcih in šolah. Da je treba veliko delati na tem, opozarja podatek, da je leta 1990 v Sloveniji več kot 90 odstotkov otrok v šolo hodilo peš ali s kolesom, danes pa je takih le še 25 odstotkov. Večinoma jih vozijo v šolo starši z avtom. Mojca Ilc Klun z ljubljanske filozofske fakultete je predstavila omenjeni projekt, ki spodbuja otroke k aktivni oziroma trajnostni mobilnosti, hkrati pa opozarja, kako je treba temu prilagoditi okolje; od varnih šolskih poti do prometne vzgoje, skrbi za prometno varnost, do ozaveščanja in kreativnega sodelovanja s starši.
Kako do evropskih sredstev
Vzporedno so potekale tudi tri delavnice, prva na temo Evropskega tedna mobilnosti, ki bo tudi letos v septembru, druga o pohodu skozi družbene mreže in tretja na temo prihodnjih virov financiranja trajnostne mobilnosti. Med drugim so predstavili program Obzorje Evropa (Horizont Europe), ki je največji program za raziskave in inovacije, namenjen pa ni samo raziskovalnim institucijam, ampak tudi občinam in malim in srednjim podjetjem. V drugem stebru bodo tudi razpisi za mobilnost, podrobnejše informacije bodo na voljo v drugi polovici aprila.
Začeti je treba pri najmlajših. Ozaveščanju služi Evropski teden mobilnosti, ki ga organizirajo septembra. FOTO: Matej Družnik/Delo
Drugi tak vir je Instrument za povezovanje Evrope (IPE), ki financira vseevropsko omrežje TEN-T na treh področjih: promet, energija in digitalna omrežja. Jedrno omrežje mora biti končano do leta 2030, širša mreža prometnih povezav pa do 2050. Dva od devetih multimodalnih koridorjev tečeta prek Slovenije (sredozemski in baltsko-jadranski koridor). Uredba IPE bo določala, kako in pod kakšnimi pogoji so različni projekti upravičeni do sofinanciranja z nepovratnimi ali povratnimi viri. IPE 2021 izpostavlja predvsem ukrepe, ki zasledujejo podnebne cilje. Aktualni IPE podpira področja prometne infrastrukture, mobilnostne storitve in vojaško mobilnost. Prvi letošnji razpis bo objavljen maja, kandidirajo lahko projekti, ki imajo vseevropsko dodano vrednost.
Program LIFE je eden od centraliziranih programov EU, namenjen izključno financiranju ukrepov za izboljšanje stanja okolja. Trenutno poteka projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, ki naslavlja tudi trajnostno mobilnost z vidika zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Projekti se lahko financirajo v podprogramih: krožno gospodarstvo in kakovost življenja, drugo pa blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam.
Evropska kohezijska politika sicer še ni povsem dorečena, iz usmeritev pa izhaja, da bo nudila podporo projektom, ki sledijo njenim petim ciljem, pri čemer sta v ospredju pametnejša in bolj zelena Evropa. Ukrepi trajnostne mobilnosti se prekrivajo s ciljema bolj zelena in predvsem bolj povezana Evropa. V pripravi so trije operativni programi, ki se razlikujejo po deležu sofinanciranja; v Zahodni Sloveniji bo ta delež manjši.
