Kakšna je vizija urbane prihodnosti

Medijska hiša Delo zaključuje poslovno kampanjo Mobilnost 2021 z dvodnevno mednarodno spletno konferenco.
Fotografija: Slovenija bo v času predsedovanja svetu EU na področju prometa sledila dvema glavnima ciljema, trajnosti in odpornosti, je napovedal Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Slovenija bo v času predsedovanja svetu EU na področju prometa sledila dvema glavnima ciljema, trajnosti in odpornosti, je napovedal Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Medijska hiša Delo v okviru Delovega poslovnega centra zaključuje večmesečno poslovno kampanjo na temo mobilnosti, ki poteka pod nazivom City as a Lab: Mobilnost 2021 – Vizija urbane prihodnosti. Poslovno kampanjo zaključujemo z dvodnevno spletno mednarodno konferenco, ki bo potekala danes in jutri v organizaciji medijske hiše Delo in AV Living Lab.

Uvodoma je gledalce konference pozdravili Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, ki je med drugim poudaril, da bi si brez prometa zelo težko predstavljali naša življenja, saj povezuje ljudi, mesta, kulture, države in celine. Po njegovih besedah je to eden od sektorjev, ki ga je pandemija covida-19 najbolj prizadela. Zato bo Slovenija v času slovenskega predsedovanja svetu EU na področju prometa sledila dvema glavnima ciljema, trajnosti in odpornosti. Promet igra eno od ključnih vlog za zagotovitev uspeha politike razogljičenja. Cilj Evropske komisije je namreč 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v prometu do 2050. Za okrevanje gospodarstva in prometa bodo torej po Vrtovcu potrebne naložbe za nadaljnji razvoj trajnostnega prometa ter za podporo javnemu potniškemu prometu in trajnostnim povezavam, zlasti železniškim.

FOTO: Matjaž Vreča/Delo
FOTO: Matjaž Vreča/Delo


»Letos imamo prvič v zgodovini na voljo več kot milijardo evrov sredstev, kar je okoli 200 milijonov več kot lani. Večina denarja bo namenjena prometni infrastrukturi, največ, 509 milijonov, za železnice. Prizadevali si bomo za razvoj prometa in prometne infrastrukture, spodbujanje ukrepov na področju trajnostne mobilnosti, vlaganja v obnovljive vire ter čim bolj učinkovito rabo energije.«

Promet igra eno od ključnih vlog za zagotovitev uspeha politike razogljičenja, pravi Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Promet igra eno od ključnih vlog za zagotovitev uspeha politike razogljičenja, pravi Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Korak naprej pa želi narediti vlada tudi na področju digitalne mobilnosti. Vrtovec je kot primer navedel zakon o prevozih v cestnem prometu. Ta bo omogočil digitalizacijo taksi storitev in prihod platform, ki bodo zagotovile kakovostnejšo, enostavnejšo in dostopnejšo storitev taksi prevozov za vse. »Želimo torej ustvarjati moderno, digitalno in napredno Slovenijo, ki bo temeljila na zdravi konkurenci.« Potrebe po vsakodnevni mobilnosti bo treba zmanjševati z ustreznim upravljanjem prostora in uporabo sodobnih tehnologij ter z vzpostavitvijo modernega železniškega omrežja in učinkovitega javnega potniškega prometa. V pomoč bodo novi poslovni modeli, ki temeljijo na digitalni tehnologiji.
 

Ljubljana je lahko vzor Evropi


Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je kot primer dobre prakse opisal prometno infrastrukturo in mobilnostne načrte »najlepšega mesta na svetu«: »Letos v Ljubljani pripravljamo vizijo Ljubljana 2045 in pomemben sestavni del te vizije je poglavje o mobilnosti. Mobilnost zame pomeni, da najprej pripravimo vso potrebno infrastrukturo. V tem obdobju želimo povečati cono za pešce, ki je zdaj velika 12 hektarov, za sto odstotkov. Imamo 300 kilometrov kolesarskih stez in projekt BicikeLJ, vendar bi kolesarske steze podaljšali na 500 kilometrov.«

Letos v Ljubljani pripravljamo vizijo Ljubljana 2045 in pomemben sestavni del te vizije je poglavje o mobilnosti, je poudaril ljubljanski župan Zoran Janković. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Letos v Ljubljani pripravljamo vizijo Ljubljana 2045 in pomemben sestavni del te vizije je poglavje o mobilnosti, je poudaril ljubljanski župan Zoran Janković. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pomemben del mobilnosti je tudi javni prevoz; do leta 2045 bo imela Ljubljana po Jankovićevih besedah samo električne avtobuse in avtobuse na plin, pospeševali pa bodo tudi »carshare« z električnimi vozili. »Trdim, da je lahko Ljubljana s tem projektom mobilnosti vzor celotni Evropi: trenutno imamo največjo cono za pešce v Evropi in z našimi električnimi kavalirji, ki prehajajo od točke A do točke B brezplačno, smo ogledalo za vse naše prebivalce, tako Ljubljančane kot vse, ki obiščejo center mesta.«

S hitrim prehodom na področju mobilnosti bodo dosegli, da bo v Ljubljani zrak še bolj čist. Ključno vprašanje, ki si ga ob tem zastavlja mestna uprava, pa je,  ali bo z vsemi načrtovanimi ukrepi dosegla, da bodo prebivalci kupovali manj avtomobilov. Da avtomobil ne bo fetiš, ampak da se bo število zmanjšalo za polovico.

Na fotografiji Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, ljubljanski župan Zoran Janković in Daniel Avdagič, AV Living Lab, soorganizator konference. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na fotografiji Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, ljubljanski župan Zoran Janković in Daniel Avdagič, AV Living Lab, soorganizator konference. FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Tehnološka evolucija in prehod na zeleno


Direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič je v pozdravnem nagovoru izhajal iz okoliščin, ki narekujejo hitro rast mobilnosti ljudi in stvari: prebivalstvo narašča, ljudje se selijo v velika mesta, zahtevajo spremembo odnosa do okolja in ekosistema (za dosego ekološke vzdržnosti in ogljične nevtralnosti do leta 2050 pač ni »zlatega metka«, ene tehnologije, ki bo rešila ta problem), digitalizacija omogoča povsem nove vidike in načine izvedbe mobilnosti, porajajo se zahteve po tehničnih kadrih – talentih, ki se bodo soočali z novimi rešitvami v mobilnosti. Vse to po Petričevih besedah vodi v smeri t.i. multimodalne mobilnosti,  razvijajo se nove rešitve, npr. »mobilnost kot storitev«, pogonske rešitve z uporabo energentov, ki minimalno ali ničelno vplivajo na okolje.

Tehnološko podjetje na področju mobilnosti bo po besedah Stojana Petriča tisto, ki bo obvladovalo podatke za avtonomno vožnjo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Tehnološko podjetje na področju mobilnosti bo po besedah Stojana Petriča tisto, ki bo obvladovalo podatke za avtonomno vožnjo. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Investicije, ki jih poleg električnih avtomobilov izvaja Elon Musk v satelitsko infrastrukturo za pridobivanje podatkov pri trženju mobilnosti kot oblike avtonomne vožnje,  kažejo na nove premike. Kdo bo tehnološko podjetje? Proizvajalci avtomobilov verjetno ne. Tehnološko podjetje na področju mobilnosti bo tisto, ki bo obvladovalo podatke za avtonomno vožnjo,« je prepričan Petrič. Napovedal je evolucijski prehod na področju pogonskih sklopov v prihodnjih desetih letih. Omogočilo naj bi ga izboljšanje učinkovitosti motorja z notranjim izgorevanjem do 50 odstotkov, hibridizacija z 48V hibridi in visokonapetostnimi hibridi, ter baterijskimi pogoni in pogoni na gorivne celice.

Direktor medijske hiše Delo<strong> </strong>Stojan Petrič je med drugim napovedal evolucijski prehod na področju pogonskih sklopov v prihodnjih desetih letih. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič je med drugim napovedal evolucijski prehod na področju pogonskih sklopov v prihodnjih desetih letih. FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Žal pa evolutivni pristop še zdaleč ne bo dovolj za ogljično nevtralnost. Morali bomo uporabljati enega ključnih virov za mobilnost – električno energijo, ki bo morala biti proizvedena iz obnovljivih virov. Zato je nujen  agresiven prehod na zelene nosilce energije (voda, sonce, veter), ki bodo osnova za zelene nosilce energije v različnih pojavnih oblikah (elektrika, vodik, zelena sintetična goriva, npr. e-Diesel, e-Metan). Ti nosilci energije, (vsi razen elektrike) delujejo kot shranjevalniki električne energije in tako predstavljajo tržno blago, kar  omogoča generacijo zelenih virov na cenovno in energijsko optimalnih področjih. Zahteva pa to razvoj povsem novih tehnologij.«

Mešanje teh nosilcev v obstoječa fosilna goriva bo kratkoročno reševalo problem obstoječih vozil na trgu, istočasno pa vzpostavljalo infrastrukturo za dolgoročno vodikovo družbo. Vsekakor bo po Petriču mobilnost v prihodnje zelo raznolika, po eni strani zaradi širokega izbora rešitev, po drugi pa zaradi niza novih tehnologij, od katerih bodo nekatere ostale, druge pa izginile.


 

Izzivi mest prihodnosti


Vsebinski del konference je najprej odprl vse bolj aktualno temo o pametnih mestih, trajnostnih, zelenih, inteligentnih mestih prihodnosti, kjer so najpomembnejši – ljudje. Kakšni so izzivi mest prihodnosti? Mesta in naselja so pod čedalje večjim pritiskom: kako zagotoviti visoko kvaliteto življenja, kako pritegniti ali zadržati prebivalce v mestih, tekmovati z drugimi mesti in kako zagotoviti trajnostno uporabo virov, prostora, infrastrukture ter svojih storitev.

Gostje prvega panela in okrogle mize so bili predstavniki podjetij in mest, ki zarisujejo trende na tem področju. Andrej Bergant, izvršni direktor za energetske in okoljske rešitve v Petrolu, Florian Lennert, vodja urbanega razvoja in mobilnosti, mesto Neom, ter dr. Vassilis Agouridas, direktor evropskih projektov v Airbusu so govorili o prihodnjih potrebah in storitvah, o novi mobilnosti. Ugotavljali so, da bo treba zaradi hitre urbanizacije izboljšati upravljanje z infrastrukturo, prostorom, z viri in storitvami, prilagoditi jih novi digitalni dobi.

»Naš cilj je postati integrirani partner v energetski tranziciji, ki zagotavlja odlično uporabniško izkušnjo,« je dejal Andrej Bergant, Petrol. FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Naš cilj je postati integrirani partner v energetski tranziciji, ki zagotavlja odlično uporabniško izkušnjo,« je dejal Andrej Bergant, Petrol. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Med podjetji, ki trasirajo pot v zeleno prihodnost, je tudi največja energetska družba v regiji, Petrol. »Naš cilj je postati integrirani partner v energetski tranziciji, ki zagotavlja odlično uporabniško izkušnjo,« je  poudaril Andrej Bergant, tamkajšnji izvršni direktor za energetske in okoljske rešitve. »Natančno vemo, kako bomo to dosegli. Biti prvi pomeni tudi odgovornost. Ne bo lahko.  Zato smo skupaj s strokovnjaki  zasnovali številne nove produkte

V naslednjih štirih letih bodo v preobrazbo družbe investirali skoraj 700 milijonov evrov, od tega bo šlo 35 odstotkov (skoraj 250 milijonov evrov) za energetsko tranzicijo. Poleg osnovne naftne dejavnosti, ki se bo sčasoma zmanjševala, se bodo usmerili na štiri stebre zelene prihodnosti: izboljšanje energetske učinkovitosti, razvoj trajnostne mobilnosti, naložbe v obnovljive vire in energetski menedžment.

Kot primere prvega, zmanjšanja porabe energentov oziroma povečanja njihove učinkovitosti, je govorec opisal energetsko obnovo stavb v Ljubljani, učinkovito upravljanje z vodnimi viri, energetske rešitve v industriji, rešitve v javni razsvetljavi. Pri drugem gre za razvoj e-mobilnosti (tudi upravljanje z mobilnostjo, souporaba vozil) in pripadajoče javne infrastrukture, mreže e-polnilnic. Pri tem pa je ključno, da elektrika prihaja izključno  iz obnovljivih virov. Z naložbami v obnovljive vire Petrol povečuje zlasti delež vetra in sonca, kot tudi v vodikovo tehnologijo. Zadnji steber so rešitve, ki povezujejo ostale tri stebre, tehnološka IIoT platforma Tango, ki povezuje in kombinira vse te energetske sisteme in omogoča strankam, da nadzorujejo procese in porabo energije.

»Smo prvi, kar razumemo kot odgovornost,« je poudaril Bergant, »a poti ne bomo zmogli sami, ampak se moramo povezati  s partnerji, vlado, velikimi podjetji in posamezniki.«


Megamesto prihodnosti


Unikatni pristop k urbanemu načrtovanju in mobilnosti je na primeru megaprojekta Neom predstavil Florian Lennert, Neom. FOTO: Leon Vidic/Delo
Unikatni pristop k urbanemu načrtovanju in mobilnosti je na primeru megaprojekta Neom predstavil Florian Lennert, Neom. FOTO: Leon Vidic/Delo
Futuristični pogled na mesto, v katerem bo ves transport  potekal pod zemeljskim površjem, ki bo brez ogljičnega odtisa, uporabljalo bo samo obnovljivo energijo, za prebivalce bo vse, kar potrebujejo, oddaljeno pet minut peš hoje, je predstavil Florian Lennert, vodja urbanega razvoja in mobilnosti pri podjetju Neom. Neom je 500-milijardna savdska investicija, katere del je megamesto prihodnosti, zgrajeno v obliki 170 kilometrov dolge črte, ki bo z manjšimi skupnostmi povezovalo Rdeče morje in gorati severni del Savdske Arabije. Megalomanski projekt predvideva tudi tehnologije in rešitve, ki se danes šele razvijajo ali jih sploh še ni.

Gre za unikatni pristop k urbanemu načrtovanju in mobilnosti, je poudaril Lennert. Mobilnostna vizija sloni na štirih načelih: trajnosti, souporabi, inovativni inteligentni raba prostora, urbanem dizajnu in tehnologiji. Združuje in povezuje mobilnostne sisteme na globalni, regionalni in urbani ravni, pri čemer kombinira vse oblike javnega transporta s souporabo, prevoznimi storitvami na zahtevo, avtonomno vožnjo, mikromobilnostjo. Skratka, mesto ki služi potrebam prebivalcev in vsakomur ponuja najprimernejšo mobilnostno rešitev.


Mobilnost tudi po zraku


Mobilnost po zemeljskem površju dopolnjuje tretja dimenzija, zrak. Da jo je treba vključiti v mobilnostni »socialno-poslovni ekosistem«, je mantra evropskega proizvajalca letal, Airbusa, ki razvija tudi rešitve za letenje brez emisij in se ukvarja z urbano zračno mobilnostjo. Dr. Vassilis Agouridas, direktor tamkajšnjih evropskih projektov, je na konferenci predstavil evropsko iniciativo, ki jo vodi Airbus.

»Ni kleč v tem, kaj tehnologija lahko naredi za nas, ampak, kaj mi želimo, da naredi za nas,« je dejal Vassilis Agouridas, , Airbus. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Ni kleč v tem, kaj tehnologija lahko naredi za nas, ampak, kaj mi želimo, da naredi za nas,« je dejal Vassilis Agouridas, , Airbus. FOTO: Leon Vidic/Delo
Evropska pobuda zdaj združuje 46 mest (med njimi je tudi Ljubljana) iz 15 evropskih držav, in še raste. Usmerjena je v mesta, ženejo pa jo potrebe prebivalstva. Naslavlja javni transport, mobilnost kot storitev, mestno infrastrukturo. Vključuje tudi  urbano mobilnost po zraku: gre za zračni promet na nizki višini nad naseljenimi območji. Prebivalci bodo imeli na voljo nove tipe zračnih prevoznih sredstev, ki bodo letali nizko. Zračna mobilnost je velik izziv za upravljavce mest in za proizvajalce prevoznih sredstev. Droni denimo že sodelujejo pri zagotavljanju varnosti v pristaniščih (primer Antwerpna), sodelujejo z zdravstvenimi sistemi za hiter in varen transport vzorcev in organov pri operativnih posegih (Hamburg).

»Zavzemamo se za integrirano trajnostno urbano mobilnost, pri čemer je pomembno, da  mobilnost kot storitev povezuje različne vrste transporta in optimizira uporabo javnih in zasebnih vozil, njihovo souporabo ter kapacitete transportne mreže. Nabor transportnih možnosti naj bi vključeval tudi mobilnost v tretji dimenziji, in sicer za prevoz ljudi in tovora,« je poudaril gost iz Airbusa in dodal, da je pogoj za to posodobitev urejanja zračnega prostora (popolna digitalizacija in integracija), za dosego večje stopnje varnosti in zaščite pa bo treba prilagoditi tudi zakonodajo.

Mesta so partnerji in glavni kreatorji mobilnostnih rešitev. Agouridas je ob tem prepričan, da »ni kleč v tem, kaj tehnologija lahko naredi za nas, ampak, kaj mi želimo, da naredi za nas«.


Pomemben vidik je varnost


Na okrogli mizi, ki jo je vodil direktor AV Living Laba Daniel Avdagič, se je zadnjima dvema govorcema pridružil Evald Kranjčevič, direktor prodaje energije in rešitev v Petrolu. Pogovarjali so se o rešitvah, ki so pogoj za razogljičenje in vzpostavitev pametnega mesta, posebej s stališča porabe energije, o tem, kaj storiti, da bodo prebivalci sprejeli največje novitete (npr. zračno mobilnost), kako se bodo pametna mesta oskrbovala z energijo, ali bo za pametno mesto nujno mobilno omrežje 5G, kako razvite rešitve uporabiti v novih partnerstvih, o omenjeni evropski iniciativi ...

Prva okrogla miza je govorila o izzivih pametnih mest. Moderator Daniel Avdagič, AV Living Lab, Evald Kranjčevič, Petrol, Florian Lennert, Neom, Dr. Vassilis Agouridas, Airbus. FOTO: Leon Vidic/Delo
Prva okrogla miza je govorila o izzivih pametnih mest. Moderator Daniel Avdagič, AV Living Lab, Evald Kranjčevič, Petrol, Florian Lennert, Neom, Dr. Vassilis Agouridas, Airbus. FOTO: Leon Vidic/Delo
Evald Kranjčevič je nanizal rešitve, ki jih ponuja Petrol, in se osredotočajo na energetsko in snovno učinkovitost: energetske prenove obstoječega stavbnega fonda in energetsko učinkovita daljinska energetika, (npr. energetska prenova javnih stavb v Ljubljani, poslovnih stavb - MegaM, športnih objektov - Squashland), energetsko učinkovita razsvetljava, skrb za urbani vodni krog – zmanjšanje vodnih izgub v procesu oskrbe s pitno vodo ter ustrezno čiščenje in ponovna raba vode itn. Pomemben vidik je upravljanje energetskih rešitev, to pa omogoča Petrolova IIoT tehnološka platforma Tango.

Kako pospešiti razvoj multimodalne mobilnosti, ki vsebuje tudi tretjo dimenzijo, zrak, je Vassilis Agouridas podaril, da gre bolj za to, kako to sploh doseči. Poleg tehnoloških zmožnosti je namreč izjemno pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati, varnost in zaščita uporabnikov prenovljene mobilnosti (kar je posebej izpostavil tudi Lennert na primeru Neoma). Kar bo terjalo tudi prilagajanje zakonodaje.

Pomemben del Petrolove strategije je poleg trajnostnih energetskih rešitev za pametna mesta tudi mobilnost. Kranjčevič je na okrogli mizi pojasnil, kako bo družba vlagala v mobilnost, ki bo zmanjševala ogljični odtis, namreč v širitev mreže električnih polnilnic doma in v tujini, pa tudi v elektrifikacijo voznega parka in spodbujanje trajnostno naravnanih konceptov mobilnosti, kot je souporaba, ter mikromobilnost.
 

Logistika in pametne tovarne

 
Naslednji sklop konference je bil namenjen logistiki in pametnim tovarnam. Svoja razmišljanja so najprej predstavili Francis Cepero, direktor vertikalnih rešitev v A1 Digital, Viktor Kastelic, direktor cargo-partner Slovenija, in Erin Beilharz, svetovalka za digitalne projekte in transformacijo v Lufthansa Systems. Na okrogli mizi pa sta poleg Erin Beilharz sodelovala še Nenad Resman, direktor področja prodaje in marketing v cargo-partner Slovenija, in mag. Marjana Senčar Srdič, vodja tehnologij interneta stvari in inovacij v A1 Slovenija.

Po virtualnem odmoru za kavo pa je konferenčni sklop namenjen pametnim vozilom. Uvodoma bodo novosti s tega področja predstavili Jaka Klement, direktor službe za avtomobilska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav, Sarah Schappert, direktorica Urban-X (Evropa) v skupini BMW, Guy Harpak, vodja tehnologije, R&D Tel-Aviv, Mercedes-Benz, ter ­­­­­Joseph Perry, direktor za nove medije – avtomobilska industrija, Sony Pictures Entertainment. Na okrogli mizi pa se bo Jaki Klementu in Sarah Schappert pridružil Neri Friedlaender, vodja inovacij in partnerstev v Daimlerju.

Preberite še:

Komentarji: