Ne sprašujmo več DA ali NE, ampak samo še KDAJ in KAKO
V raziskavi večina vprašanih podpira spremembe zakonodaje, ki bodo zagotovile večjo preglednost in kakovost taksi storitev.
Odpri galerijo
Na področju taksi prevozov v Sloveniji se kaže veliko pomanjkljivosti. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Si Slovenci želimo digitalne mobilnosti? Na to preprosto vprašanje je v Valiconovi raziskavi javnega mnenja odgovarjalo 825 posameznikov, starih med 18 in 65 let. Odgovori niso presenetili udeležencev današnje spletne predstavitve, ki jo je organiziral naročnik raziskave, AV Living Lab; velika večina, namreč kar 69 odstotkov anketirancev, podpira napovedane zakonske spremembe, ki zagotavljajo večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij, kakršna je denimo Uber.
Valicon je v drugi polovici marca izvedel raziskavo percepcije taksi storitev in nekaterih vprašanjih digitalizacije na področju mobilnosti v Sloveniji. Kot je na predstavitvi poudaril Andraž Zorko, direktor in partner v družbi Valicon, je bila v reprezentativnem vzorcu kar četrtina anketirancev starejših od 55 let, polovica vzorca je bilo prebivalcev mesta Ljubljane, druga polovica pa iz okolice in ostalih treh v raziskavo vključenih mest.
Raziskava je razkrila, da imamo v Sloveniji na področju taksi prevozov kar precej težav. Pogosto ali zelo pogosto so (gre za percepcijo)prevozi preplačani, taksisti ubirajo daljše poti, težava je nezmožnost brezstičnega ali kartičnega plačila, vožnja brez računa, voznik nima drobiža, čakanje na taksi, neodzivnost po telefonu itd. Po Zorku je posebej presenetljiva visoka frekvenca pojavljanja tovrstnih težav. Vprašani se v veliki meri strinjajo, da se turistom zaračunavajo višje cene. Pri taksi vožnji je za stranko najpomembnejša cena in čas prihoda, sledi trajanje vožnje in točen potek, pa tudi različne možnosti plačila in naročilo prek digitalne aplikacije.
Anketarji so spraševali tudi po izkušnjah z aplikacijami, kakšen je v tujini Uber in o uporabnosti takih rešitev v Sloveniji. Večina respondentov (še posebej tistih, ki so imeli izkušnje z aplikacijami za taksi prevoz v tujini) bi tako aplikacijo uporabljala tudi pri nas, če bi bila na voljo, kakovost taksi storitev bi se zaradi tega povečala, plačevanje bi bila bolj transparentno, cene bi bile bolj konkurenčne, to bi imelo pozitiven vpliv na stopnjo digitalizacije družbe. Večina vprašanih bi taksimetre nadomestila z aplikacijo. Vsekakor bi se po mnenju velikega dela anketirancev povečala dostopnost in kakovost taksi storitev, v kombinaciji z javnim prevozoma pa bi lahko na tak način deloma ali v celoti zmanjšali uporabo avtomobila.
Na okrogli mizi, ki je sledila, je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec priznal, da je bil že skrajni čas za zakonske spremembe na tem področju, saj stanje res ni rožnato. Pri pripravi zakona so se zgledovali po razvitih in digitalno naprednih državah, vključno z Estonijo, pogledali pa smo tudi izkušnje bližnjih držav, denimo Hrvaške. Rezultat je bil povsod boljša storitev, ne nazadnje tudi boljši nadzor nad plačevanjem davkov, ter večje zadovoljstvo uporabnikov.
Posebno vlogo pri digitalizaciji na področju mobilnosti bo imela AMZS. Kot je povedala njena direktorica Lucija Sajevec, bo njena naloga usmerjanje, obveščanje in predvsem pomoč udeležencem v prometu.
Slovenski digitalni glasnik in raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan, dr. Marko Grobelnik, se je dotaknil strahu pred digitalizacijo. Ta je sicer na preži ves čas, a se z generacijami zmanjšuje. Platformna ekonomija, ki se je zavlekla že v vse pore življenja, se je izkazala za izjemno koristno, a ker izključuje posrednike, ni vedno pozitivno sprejeta pri vseh deležnikih. Za zdaj se sicer še ne čuti, ampak poleg vseh koristi v sebi skriva tudi nevarnost ustvarjanja novih monopolov, ponudnikov platform.
Govorci so se strinjali, da je treba na mobilnost gledati celovito, jo povezovati s socialo, energetiko, infrastrukturo in drugimi, manj materialnimi platmi življenja prebivalcev. Predvsem pa je treba ukrepati takoj, ne smemo se več spraševati, DA ali NE v spremembe, ampak samo KDAJ in KAKO. Na ponudbeni strani obstaja dovolj tehnoloških možnosti in znanja za to.
Valicon je v drugi polovici marca izvedel raziskavo percepcije taksi storitev in nekaterih vprašanjih digitalizacije na področju mobilnosti v Sloveniji. Kot je na predstavitvi poudaril Andraž Zorko, direktor in partner v družbi Valicon, je bila v reprezentativnem vzorcu kar četrtina anketirancev starejših od 55 let, polovica vzorca je bilo prebivalcev mesta Ljubljane, druga polovica pa iz okolice in ostalih treh v raziskavo vključenih mest.
Obilje težav
Raziskava je razkrila, da imamo v Sloveniji na področju taksi prevozov kar precej težav. Pogosto ali zelo pogosto so (gre za percepcijo)prevozi preplačani, taksisti ubirajo daljše poti, težava je nezmožnost brezstičnega ali kartičnega plačila, vožnja brez računa, voznik nima drobiža, čakanje na taksi, neodzivnost po telefonu itd. Po Zorku je posebej presenetljiva visoka frekvenca pojavljanja tovrstnih težav. Vprašani se v veliki meri strinjajo, da se turistom zaračunavajo višje cene. Pri taksi vožnji je za stranko najpomembnejša cena in čas prihoda, sledi trajanje vožnje in točen potek, pa tudi različne možnosti plačila in naročilo prek digitalne aplikacije.
Napovedani zakon bo povečal preglednost in kakovost storitev. FOTO: Piano Brane/Delo
Anketarji so spraševali tudi po izkušnjah z aplikacijami, kakšen je v tujini Uber in o uporabnosti takih rešitev v Sloveniji. Večina respondentov (še posebej tistih, ki so imeli izkušnje z aplikacijami za taksi prevoz v tujini) bi tako aplikacijo uporabljala tudi pri nas, če bi bila na voljo, kakovost taksi storitev bi se zaradi tega povečala, plačevanje bi bila bolj transparentno, cene bi bile bolj konkurenčne, to bi imelo pozitiven vpliv na stopnjo digitalizacije družbe. Večina vprašanih bi taksimetre nadomestila z aplikacijo. Vsekakor bi se po mnenju velikega dela anketirancev povečala dostopnost in kakovost taksi storitev, v kombinaciji z javnim prevozoma pa bi lahko na tak način deloma ali v celoti zmanjšali uporabo avtomobila.
Podpora digitalizaciji
Na okrogli mizi, ki je sledila, je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec priznal, da je bil že skrajni čas za zakonske spremembe na tem področju, saj stanje res ni rožnato. Pri pripravi zakona so se zgledovali po razvitih in digitalno naprednih državah, vključno z Estonijo, pogledali pa smo tudi izkušnje bližnjih držav, denimo Hrvaške. Rezultat je bil povsod boljša storitev, ne nazadnje tudi boljši nadzor nad plačevanjem davkov, ter večje zadovoljstvo uporabnikov.
Posebno vlogo pri digitalizaciji na področju mobilnosti bo imela AMZS. Kot je povedala njena direktorica Lucija Sajevec, bo njena naloga usmerjanje, obveščanje in predvsem pomoč udeležencem v prometu.
Slovenski digitalni glasnik in raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan, dr. Marko Grobelnik, se je dotaknil strahu pred digitalizacijo. Ta je sicer na preži ves čas, a se z generacijami zmanjšuje. Platformna ekonomija, ki se je zavlekla že v vse pore življenja, se je izkazala za izjemno koristno, a ker izključuje posrednike, ni vedno pozitivno sprejeta pri vseh deležnikih. Za zdaj se sicer še ne čuti, ampak poleg vseh koristi v sebi skriva tudi nevarnost ustvarjanja novih monopolov, ponudnikov platform.
Govorci so se strinjali, da je treba na mobilnost gledati celovito, jo povezovati s socialo, energetiko, infrastrukturo in drugimi, manj materialnimi platmi življenja prebivalcev. Predvsem pa je treba ukrepati takoj, ne smemo se več spraševati, DA ali NE v spremembe, ampak samo KDAJ in KAKO. Na ponudbeni strani obstaja dovolj tehnoloških možnosti in znanja za to.
