Nove vsebine in vzpon e-mobilnosti

Dvodnevna poslovna konferenca se je končala z dvema okroglima mizama.

Objavljeno
16. september 2020 08.58
Posodobljeno
16. september 2020 18.45
Konferenca o mobilnosti je proaktoivni odziv na tehnološke spremembe in njihovo soustvarjane. FOTO: Jure Eržen/Delo
Marjana Kristan Fazarinc, Milka Bizovičar, Božena Križnik
Marjana Kristan Fazarinc, Milka Bizovičar, Božena Križnik
Ljubljana – Danes se je z dvema okroglima mizama končala virtualna mednarodna poslovna konferenca City as a Lab: Mobilnost 2020, ki jo je kot piko na i večmesečni kampanji na temo mobilnosti organizirala medijska hiša Delo v sodelovanju s podjetjem AV Living Lab.

Na prvi so razpravljali o vsebinah kot priložnostih. Sodelovali so Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija, Fede Ponce iz Ronin X Design, Mark Boris Andrijanič, Uber, Alex Wolfson in Julian Lienich, oba BMW.


5G kot konkurenčna prednost


Bistvo digitalne dobe, v kateri bomo lahko z drugimi industrijami soustvarjali napredne rešitve, bodo postala futuristična, dinamična in odprta omrežja,  je med drugim povedala Marjana Senčar Srdič, vodja tehnologij interneta stvari in inovacij v A1 Slovenija, ki je v lasti mednarodne telekomunikacijske skupine A1 Telekom Austria Group z več kot 17.500 zaposlenim. Skupina je evropska enota družbe América Móvil, tretjega največjega ponudnika brezžičnih storitev na svetu. Tako bodo kmalu na tujih trgih ponudili internet v avtomobilih, začeli pa smo s trgom TV vsebin.

image
Družnik Matej Omrežja 5G, ki podpirajo popolnoma avtonomno vožjo in so združljiva s 4G, obetajo veliko. FOTO: Matej Družnik/Delo


Omogočanje novih tehnologij, kot je 5G, pa je pomembno tudi za konkurenčnost podjetij. Decembra lani smo vklopili svojo prvo testno bazno postajo 5G na poslovni stavbi v BTC, pri čemer so izhajali iz izkušenj drugih držav. Kot je še povedala Marjana Senčar Srdič, imajo v okviru skupine že veliko izkušenj – tako v Avstriji že testirajo omrežno rezinjenje za avstrijske železnice, v Belorusiji in Bolgariji so tudi že tako imenovane postavitve stand alone (samostojne, le radijsko omrežje 5G), česar v Sloveniji ni uspelo preizkusiti še nikomur.

Na področju pametnih mest že več kot dve leti ponujajo slovenskim občinam različne napredne rešitve, kot so koncepti mestnih kartic ali pa platforma ParkMeWise, ki kot prva na svetu omogoča plačevanje parkirnine prek aplikacij za klepet domačim in tujim obiskovalcem. Vključeni so tudi v druge projekte, eden je Pametni Maribor – iPot, katerega cilj je vzpostaviti demonstracijsko okolje multimodalne platforme mobilnosti s kar nekaj primeri uporabe. Kot je še pojasnila Marjana Senčar Srdič, skupaj s partnerji postavljajo dodatno testno lokacijo za prikaz delovanja storitev 5G v industrijskem okolju, vključujoč merilno in prometno opremo.

image
Tehnologije za povezljivost vozil je treba uporabiti za izboljšanje notranjih procesov v vozilu, je pojasnila Marjana Senčar Srdič, A1 Slovenija. FOTO: Leon Vidic/Delo

 

Avto ni le vozilo, ampak storitev
 

Vodja tehnologij interneta stvari in inovacij v A1 Slovenija je glede tehnologije za povezljivosti vozil poudarila, da jo je treba uporabiti za izboljšanje notranjih procesov v vozilu. »Avto ni več samo vozilo, ampak storitev.« Tako kupca tehnologija na primer obvesti, da je bil avto ukraden. Sicer pa tehnologija izredno napreduje, če je leta 2014 imelo le 53 odstotkov vozil vgrajen zaslon na dotik, pa je bilo v letu 2019 takih vozil že 82 odstotkov. »Od leta 2019 Tesla v svojih avtomobilskih sistemih ponuja aplikacije za zabavo, Netflix in Youtube. Avtomobilski proizvajalci lahko izbirajo med dvema možnostma glede vgradnje novih funkcij, in sicer ali sami razvijejo aplikacije na lastnem infosistemu ali pa integrirajo Apple carPlay ali android Auto za zagon svojih aplikacij. Večina proizvajalcev daje prednost prav slednji možnosti.«

image
Marjana Senčar Srdič, Fede Ponce, Alex Wolfson in Daniel Avdagič o rešitvah, ki zgledajo futuristične, a že trkajo na vrata. FOTO: Leon Vidic/Delo


Kot še poudarja Marjana Senčar Srdič, omrežja 5G, ki podpirajo popolnoma avtonomno vožnjo in so združljiva s 4G, zagotavljajo veliko. Vozila bodo v prihodnosti sama nadzirala razmere na cestah in potek dogodkov v razponu nekaj kilometrov okoli nas. Na primer komunikacijski sistem C-V2X temelji na storitvah, ki so danes že na voljo v povezanem vozilu. Rešitve C-V2X vključujejo komunikacijo od vozila do vozila (V2V), od vozila do infrastrukture (V2I), od vozila do pešca (V2P) in od vozila do oblaka (V2C), in sicer od diagnostike vozila, e-klicev, funkcij za zabavo, pa z dodajanjem kritičnih varnostnih funkcij, ki omogočajo, da vozilo v realnem času deli podatke. Tako bo na primer C-V2X pomagal vozilom, da se izognejo nesrečam in celo, da zaznajo nevarnosti na cesti zunaj vidnega polja voznika. »Na koncu bo C-V2X odigral ključno vlogo pri omogočanju uvajanja popolnoma avtonomnih vozil, kar pa bo spremenilo način potovanja ljudi,« še pravi Marjana Senčar Srdič.



Avtonomnost vožnje spreminja vse glede ponudbe informativnih in zabavnih vsebin v vozilu. Tako bodo slednje platforme postale stične točke med proizvajalci avtomobilov, potrošniki in ponudniki dodatnih storitev, ponujale pa bodo zabavne in avdio vsebine, navigacijo ter storitve rezervacij in plačil. Zaradi potreb milenijskih voznikov in povečanja t.i. delitvenih prevozov pa narašča tudi potreba po storitvah za kratkočasenje sopotnikov na zadnjih sedežih.
 
Na vprašanje, kaj vse nas ovira na poti v to prihodnost, pa Marjana Senčar Srdič odgovarja, da so to prometna infrastruktura, komunikacije in prometni zakoni. Zaradi povezljivih vozil naj bi do leta 2025 zmanjšali število smrtnih žrtev za 11.000, imeli za 260.000 manj nesreč in za 400.000 ton zmanjšali emisije CO2.


Izkušnje kot družbena valuta


Ustanovitelj in direktor inovacij v Ronin X Design Fede Ponce, ki kreira prevozna sredstva, je med drugim poudaril pomembnost sinergij med ekosistemi. To je, med proizvajalci avtomobilov, potrošniki in ponudniki dodatnih storitev. Po njegovih besedah danes avtomobil ni več le vozilo, ampak bo postal pametna naprava, ki bo omogočala nova doživetja in storitve pri premiku ljudi med lokacijami. »Pri vozilih bo vedno bolj pomembna notranjost kot zunanjost, torej, kakšne vse možnosti dodatnih storitev ponuja,« pravi Ponce in doda, da skušajo spremeniti svoj pristop. Vstopamo namreč v dobo softverskega in hardverskega razvoja.

 

image
Avtomobil bo postal nova pametna naprava, ki bo spremenila svet, življenje, način premikanja, napoveduje znani oblikovalec avtomobilov Fede Ponce. FOTO: Leon Vidic/Delo


»Če bi mi kdo rekel, ko sem bil star 10 let, da bom, ko bom odrasel pomagal soustvarjati futuristična mesta, leteče avtomobile, hipersonične vlake, avtonomna vozila… ne bi verjel. Te sanje so takrat obstajale samo v mojem risalnem bloku.« Pri nas ustvarjamo prihodnost mobilnosti. V nekem pogledu sem še vedno tisti 10-letni deček, ki ima pozitivni in naiven pogled na prihodnosti človeštva.
 
Naša prihodnost, kakšni so izzivi in priložnosti, kako smo lahko drugačni v dobi avtonomnih vozil, alternativih virov energije, kako lahko tekmujemo na trgu, kjer se propagira čim manjša uporaba osebnih vozil. In moj odgovor je, novo generacijo uporabnikov ne zanima strojna oprema, ampak mobilnost kot storitev, kakšne izkušnje jim lahko ponudimo, kako jih lahko izkusijo, soustvarjajo ali pa delijo. »Izkušnje so postale največja družbena valuta,« pravi Fede Ponce. Danes lahko preko pametnih telefonov uporabniki dostopajo do vsega, kar si zaželijo, vendar pa imajo tudi pomanjkljivost: ponujajo le dvodimenzionalno izkušnjo, medtem ko so vozila prihodnje pametne naprave, ki nas bodo popeljale v popolnoma nov, štiridimenzionalen svet. In pri avtomobilih prihaja res do velike transformacije.


Potrošniki kupujejo platformo, ne vozila


image
Alex Wolfson in Julian Lienich sta opozorila, da je za proizvajalca avtomobilov pomembno to, kar pričakuje kupec. FOTO: Leon Vidic/Delo


Tako kot si pametnega telefona ne moremo zamisliti brez aplikacij, pa bodo tudi vozila imela številne aplikacije, pa sta izpostavila Alex Wolfson, direktor razvoja aplikacij pri BMW Group, in Julian Lienich, produktni vodja za e-mobilnost pri BMW Group. Za njihovo podjetje je sicer kupec vedno na prvem mestu, »zato mu želimo ponuditi najboljše izkušnje«. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti od vozil? »Želimo predstaviti nove stvari zelo hitro, vendar morajo pri tem upoštevati regulatorne zahteve,« sta še pojasnila. Potrošniki kupujejo platformo in ne več statičnega vozila, zato so potrebne vedno nove inovacije, ki jih bodo vozila ponudila.

Ker se tudi kupci vedno bolj zavedajo in skušajo živeti v skladu s trajnostnimi načeli, jih je vedno več navdušenih nad električno mobilnostjo in našimi električnimi avtomobili, sta še poudarila sogovornika in predstavila lahkotnost uporabe in vožnje s temi avtomobili.


Problem je individualna uporaba avtomobilov


Direktor partnerstev z vladami in mesti v srednji in vzhodni Evropi pri Uberju Mark Boris Andrijanič je med drugim predstavil prihodnost urbane mobilnosti in kako lahko zmanjšamo onesnaženje tudi z uporabo osebnih avtomobilov za splošno dobro. »V resnici niso problem avtomobili, ampak njihova individualna uporaba. V mestih kot so Sydney ali Los Angeles ljudje več kot dva tedna na leto preživijo samo v prometnih zamaških, kar pomeni za toliko ur manj druženja z družino ali na delu. In velik stres ter dodatno onesnaženje.« Zato je pozitivno, da vse več ljudi uporablja javni prevoz ali si delijo vozila za prevoz. Ponuditi je treba priročno, udobno in varno alternativo lastnikom osebnih vozil, in to ponuja Uber.

image
Mark Boris Andrijanič je razmišljal, kako lahko zmanjšamo onesnaženje s souporabo vozil. FOTO: Leon Vidic/Delo


Danes je Uber največja mobilnostna platforma na svetu, ki je prisotna v več kot 10.000 mestih na šestih kontinentih. Imajo več kot 100 milijonov uporabnikov.

 

Covid-19 je pospeševalni faktor uvajanja e-mobilnosti


Dvodnevni dogodek City as a Lab: Mobilnost 2020 se končuje s panelom o vzponu električne mobilnosti.

Kot je na začetku opozoril François Delion, generalni direktor Renault Nissan Slovenija, pri e-mobilnosti ne gre samo za vozila, ampak za celoten sistem, ki jo poganja.
 
Razlogov za vzpon je več. »Vse nas skrbijo spremembe v okolju, vroča tema so statistike umrljivosti, onesnaženost zraka, čedalje močnejša so tudi zelena gibanja in politika to dobro razume. Zato se regulacija zaostruje,« je poudaril Delion, in dodal, da se v prvi fazi to dogaja v mestih, kjer oblikujejo cone z nizkimi emisijami - v določene cone vozila na tradicionalni pogon nimajo več dostopa -, sledila bodo tudi bolj ruralna okolja. Vse to pa popolnoma spreminja prodajo avtomobilov.

image
V Renaultu vidijo opuščanje vozil na klasični pogon kot priložnost za prehod na električna vozila, je poudaril Francois Delion, Renault Nissan Slovenija. FOTO: Jure Eržen/Delo


Nekateri so morda mislili, da bo zaradi covida-19 spreminjanje oziroma sprejemanje zakonodaje morda odloženo, drugi, da se bomo zardi gospodarskih razmer raje osredotočili na bolj osnovne stvari. »Ampak ne, dogaja se prav nasprotno: covid-19 je pospešil spremembe, kar je še posebej dobro opazno v Nemčiji, ki je največja proizvajalka avtomobilov, tam močno pritiskajo na prehod k bolj zeleni mobilnosti,« je dejal Delion in nalil čistega vina: regulacija ostaja, od nobenega mesta ni mogoče pričakovati, da bi ponovno odprlo vrata za vozila na tradicionalni pogon, vsi moramo iti naprej in pospešiti razvoj v to smer.
 
Opuščanje vozil na klasičen pogon je za podjetje lahko grožnja, ampak tako kot vsaka kriza, je to tudi svet poln priložnosti, je poudaril Delion. Tranzicija je priložnost in tako na to gledajo tudi v Renaultu. Na področju električne mobilnosti imajo deset let izkušenj in prodajo največ vozil na električni pogon v Evropi. Tudi pri izboljševanju izkušnje e-mobilnosti imajo največ izkušenj. V industriji souporabe avtomobilov so vodilni proizvajalec. S projekti e-mobilnosti, ki so jih izvajali tudi na otokih in v vaseh, so pokazali, da je stoodstotna e-mobilnost lahko dostopna za vse in povsod.


Vodilni na področju souporabe


Vincent Carré, direktor operacij souporabe vozil v Skupini Renault je izpostavil tri globalne trende, ki bodo drastično premaknili ljudi od tradicionalnih vozil k električni mobilnosti in delitveni mobilnosti. To so močna urbanizacija, čedalje večja onesnaženost zaradi avtomobilov in čedalje večje zavedanje pomena ekologije in trajnosti, predvsem pri mladih.


 
Renault je pred tremi leti avtomobile začel prodajati operaterjem nove mobilnosti, ob tem so v podjetju pridobili veliko znanja, je priznal Carré, in zdaj so vodilni tudi na področju souporabe avtomobilov. Uvedli so storitev Zity, električne avtomobile, ki jih je mogoče najeti samo prek aplikacije. Glavna prednost je, da vozila nimajo vnaprej določenih parkirišč, uporabnik najde avto, ki je na voljo, prek aplikacije, ga uporabi in ga pusti na mestu, kjer ga ne potrebuje več. Kadar je vozilo prosto in je to potrebno, ga vzdrževalci pridejo iskat, ga napolnijo in operejo.
 
»Najbolj pomembno je, da je na voljo dovolj vozil in da so ob pravem času na pravem mestu,« je povedal Francoz ter dodal, da so uporabniki storitev zelo dobro sprejeli, v Parizu ga uporablja petina prebivalcev, v nekaterih mestih po svetu tudi do 40 odstotkov. »Ko govorimo o mobilnosti, vsa evropska mesta sledijo isti poti, saj imajo povsod zelo podobne izzive. Prepričan pa sem, da so časi, ko so vsi imeli svoje lastne avtomobile, minili,« je zaključil Carré.
 

Pomembni sta infrastruktura in varnost

 
Na okrogli mizi sta se Françoisu Delionu in Vincentu Carréju pridružila Gregor Schoss, direktor področja varnosti in elektromagnetike v SIQ Ljubljana, in dr. Tadej Smogavec, vodja razvoja trajnostne mobilnosti iz Petrola.

Največji izziv e-mobilnosti je, da ljudje težko sprejmejo velike spremembe, kar jih to področje prinaša, je poudaril Carré, tako glede polnjenja kot lastništva. Vendarle smo bili leta in leta vajeni, da avto parkiramo v svojo garažo, da ga imamo v lasti. »Ljudje imajo jeklene konjičke radi. Se pa stvari v zadnjih osmih letih spreminjajo. Letos v skupini Renault pričakujejo prodajo pol milijona e-vozil.«

Dejstvo je tudi, da se je v zadnjih letih zelo izboljšala uporabniška izkušnja e-vozil. Danes se brez velikega stresa odpravimo na tisoč-kilometrsko pot, še pred petimi leti pa je bilo potovanje z električnim avtom zelo velik izziv, je spomnil Smogavec na pospešeno gradnjo infrastrukture, polnilnic. V Petrolu so se s tem začeli ukvarjati pred osmimi leti, vključili so se v več evropskih projektov in povezali več držav v širši regiji od Romunije do Slovaške.

image
Največji izziv mobilnosti je, da ljudje težko spotrejmejo spremembe, ugotavlja Vincent Carré, Skupina Renault. FOTO: Leon Vidic/Delo


»Predvsem v Sloveniji in državah jugovzhodne Evrope želimo graditi infrastrukturo, se povezovati s podjetji, ki prav tako gradijo infrastrukturo ali ponujajo rešitve za polnjenje, saj želimo povezati vse postaje tako, da bi stranke lahko vozila polnile kjerkoli. Ob tem pa  želimo ponuditi električna vozila tudi kot storitev, predvsem podjetjem. To pomeni, da bi podjetje lahko najelo ali vzelo na lizing del ali celotno floto e-vozil,« je Petrolove prioritete predstavil Smogavec.

Pomembna je tudi varnost, hkrati z novostmi v mobilnosti se pojavljajo tudi novi vidiki varnosti. Kot je povedal Gregor Schoss, v SIQ Ljubljana preskušajo tako polnilnice kot polnilne sisteme in, zelo pomembno, kibernetsko zaščito, možnosti vdora. Postaje so namreč povezane z aplikacijami in zato tudi izpostavljene tveganju kibernetskih vdorov. Pomembno je, da testira nekdo od zunaj – še posebej takrat, ko gre kaj narobe. Največ projektov v povezavi z e-mobilnostjo se nanaša na polnilne komponente, senzorje. »Eden zanimivejših projektov v zadnjem času je bilo testiranje varnosti, če senzor v e-vozilu ne zazna, da je potnik za volanom. Ugotavljamo, ali bi se avto samodejno ustavil.«


Zakonodaja naj bo v oporo


Kot je povedal Carré Skupina Renault načrtuje povečanje deleža električnih vozil - do leta 2022 naj bi narasel na 80 odstotkov. Z 12 mesti se pogovarjajo o tem, da bi jim ponudili električne avtomobile, ki jih je mogoče najti prek aplikacije - torej kot storitev. Korona je ta razvoj car sharinga ustavila, vendar hitro okreva, saj si ga potrošniki želijo.

Države bi morale odprti dialog z vsemi deležniki, je prepričan Smogavec. Po njegovem je čas je da slišijo vse ideje, vse možne rešitve, pa tudi ovire pri uvajanju e- mobilnosti, pri tem pa bi morala država postati partnerica razvojnikom. Ključno je, da sprejme zakonodajo, ki bo podpirala širitev e-mobilnosti, ki jo je nenazadnje treba integrirati s pametnimi mesti, domovi.

Za proizvajalce je pomembno, da delajo tisto, kar so ljudje pripravljeni uporabljati, slediti njihovim potrebam. Če gre na primer za velik dogodek zunaj mesta, bi lahko v tem času potnikom na poti do tja ponudili določeno storitev, avtomobile naj bi uporabnikom ponudili tam, kjer jih potrebujejo.

Schoss je ob tem spomnil na brezstično polnjenje e-vozil in težave v zvezi z njim; vsi proizvajalci že imajo rešitve zanj, ampak še ni na voljo za masovno produkcijo, ker je strošek za investicijo ogromen.