Novi vlaki, nova ponudba, manjka pa dvotirnost

Darjo Kocjan, direktorico Potniškega prometa na Slovenskih železnicah, veseli, da ljudi novi vlaki zelo zanimajo, a bo treba še vlagati.
Fotografija: Darja Kocjan, direktorica potniškega prometa Slovenskih železnic, med predstavitvijo nove garniture dvonadstropnega potniškega vlaka. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Darja Kocjan, direktorica potniškega prometa Slovenskih železnic, med predstavitvijo nove garniture dvonadstropnega potniškega vlaka. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Železniški potniški promet bo do konca prihodnjega leta bogatejši za 52 novih vlakov, ki bodo vsi imeli prostor za najmanj deset koles in dostop do spleta. Direktorica Potniškega prometa na Slovenskih železnicah Darja Kocjan ob tem pravi, da bi za potnike naredili še veliko več, če bi zagotovili dvotirnost ključnih prog v Ljubljano. Tako bi, ne nazadnje, lažje upoštevali tudi evropske direktive, ki zelo spodbujajo železniški promet.


Že dolgo smo v epidemiji. Kako ste to preživeli?


Preteklo leto je bilo za nas izjemno zahtevno in težko, javni potniški promet je bil prvič v zgodovini Slovenije kar dvakrat popolnoma ustavljen. Spomladi so vlaki obstali za daljše obdobje, jeseni pa so vozili le vlaki v mednarodnem prometu, notranji promet pa je bil popolnoma ustavljen, za en mesec. To so bile izredne razmere. V tem času so se spremenili pogoji šolanja, veliko dela je bilo opravljenega od doma, kar je tudi precej vplivalo na število potnikov. V resnici se je število potnikov zelo znižalo, potovalne navade so se spremenile, tudi obisk turistov je zelo upadel. Zaustavitev prometa je za nas pomenila velik izpad transportnih prihodkov ter hkrati velik izziv za zagotavljanje sredstev, ki jih za naše storitve namenja država. A je država poskrbela za pravno podlago za določena nadomestila prevoznikom, tako da smo krizo uspešno prebrodili. Več ljudi smo imeli na čakanju, števila zaposlenih pa zaradi epidemije nismo krčili.


Kaj se je zgodilo zdaj, ko so vse šole začele normalno delovati?


Zdaj ko je v veljavi B-režim šolanja, so lahko zasedeni vsi sedeži, tako lahko zagotavljamo dovolj sedežev ob povratku dijakov in študentov na vlake. Poskrbeli smo za več razkužil, opažamo pa, da potniki dosledno nosijo maske. Lani spomladi smo na to morali zelo opozarjati. Mi pa, zanimivo, skoraj nismo imeli obolelih, čeprav so naši zaposleni neprestano v stiku s potniki. Nekaj že delamo prav.

Vsi novi vlaki bodo nizkopodni za lažji vstop in izstop. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Vsi novi vlaki bodo nizkopodni za lažji vstop in izstop. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Ob vsem tem je bilo treba veliko investirati.


Smo sredi velikega investicijskega cikla, največja investicija je seveda 52 novih vlakov. Prvih pet elektromotornih vlakov že vozi, naslednjih enajst garnitur bo predvidoma začelo voziti julija, do novembra pride na tire deset dvonadstropnih vlakov, pa še prve tri elektromotorne garniture iz drugega naročila. Do oktobra prihodnje leto bomo imeli že vseh 52 novih vlakov. Vsi vlaki so nizkopodni, zato imajo zelo preprost vstop in izstop, imeli bodo najmanj deset prostorov za kolesa, to je zelo pomembno, dva prilagojena prostora za osebe z omejeno gibljivostjo, s prostorom za spremljevalce. To je velik napredek, saj bo tam, kjer bo vozil tak vlak, veliko lažje poskrbeti za vse. Na teh vlakih je tudi urejen dostop do spleta, imajo električne vtičnice, vse, kar je v sodobnem vlaku pravzaprav že nujno. V sredo, 26. maja je na naše tire prvič v zgodovini železnic v Sloveniji zapeljal tudi prvi dvopodni električni vlak.


Skratka, vsi Ljubljančani, tudi tisti brez avta, bodo lahko na Bled pripeljali svoje kolo?


Res je. Na Jesenicah bo sicer treba prestopiti. Septembra prihodnje leto bo to gotovo mogoče, ne sicer za skupine 50 kolesarjev, za kakšnega se bo pa zagotovo vedno našla rešitev, zlasti ko bodo tudi na teh progah vozili novi vlaki. Za bolj aktivne kolesarje pa je možnost dostopa do Bleda tudi brez prestopanja iz železniške postaje Lesce Bled, na progi Ljubljana – Jesenice.

Vsi novi vlaki bodo imeli prostor za vsaj deset koles, ki jih bo preprosto spraviti na vlak. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Vsi novi vlaki bodo imeli prostor za vsaj deset koles, ki jih bo preprosto spraviti na vlak. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Na katerih progah je treba najprej povečati zmogljivosti?


Pripravljamo koncept voznega reda za 2023, kjer bomo skušali čim bolj izpolniti želje in potrebe prebivalcev. Kjer so enotirne proge, bomo verjetno dodali tudi vožnje med koncem tedna, saj to omogoča turistične produkte. Ni odgovora, da se kje ne da nič narediti, povsod se da kaj popraviti. So območja, kjer dvotirnost omogoča dodatne vlake, tam jih bomo dodali. Ni pa povsod smiselno delati kvantnih preskokov, treba je poznati poselitev in migracijske tokove, te analize imamo, smo pa tudi v stiku z lokalnimi skupnostmi. Kljub našim željam pa imamo infrastrukturne omejitve, trenutno je zaprta gorenjska proga med Kranjem in Jesenicami, ko se ta dela končajo, se bodo začela dela na primorski progi. Ta dela nam omejujejo ponudbo, pri konceptu pa se ne bomo omejevali, ta bo vključeval vizijo, kaj dejansko želimo imeti, ko bo teh omejitev konec.


To je ravno pravi čas za izboljšave, ki jih omenjajo tudi strategije in načrti za okrevanje.


Natančno to. Mi bi radi prišli do taktnega voznega reda. Poleg tega bi radi povečali ponudbo mednarodnih povezav, tudi takih, kjer bi bili mi prevoznik do Zagreba ali do Gradca. Naša velika ambicija je, da bi to uresničili že v letu 2024. To so velika mesta in take povezave bi veliko prinesle tako prebivalcem kot turistom in tudi Sloveniji. Na avstrijskih in hrvaških železnicah so odprti za sodelovanje. Potem so tu še tiste mednarodne povezave, kjer gre za sodelovanje več železniških uprav. Težava pa je, da nimamo nočnih vlakov. Za take vlake potrebuješ večsistemske lokomotive in spalne vagone. S tem se ob prenovi voznega parka malo spogledujemo. S tem bomo našim potnikom omogočili alternativo za nizkocenovne letalske prevoznike. Na poteh do tisoč kilometrov bi bilo smotrno ljudi spraviti na nočne vlake.


To dela vsa zahodna Evropa.


Tako je. Mi pa se skušamo priključiti zraven.

Kot pravi Darja Kocjan, so za povečanje privlačnosti železnice pomembni sodobni vlaki, za več pa bi bilo treba urediti dvotirne proge.  FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Kot pravi Darja Kocjan, so za povečanje privlačnosti železnice pomembni sodobni vlaki, za več pa bi bilo treba urediti dvotirne proge.  FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da bi železniške infrastrukturne projekte v širšem območju Ljubljane uvrstili v programe financiranja, a še niso pripravljeni. Kako je s tem?


Projekti še niso v dovolj zreli fazi za črpanje denarja iz sklada za okrevanje in odpornost. Lahko bi pa pospešili pripravo dokumentacije in prostorsko umeščanje, a to bolj poznajo na ministrstvu. Študije so sicer narejene. Potrebe so, tako na dolenjski kot kamniški progi, na gorenjski progi je nujna dvotirnost, vsaj do Kranja. Tu bi lahko uredili zelo dober taktni promet in olajšali mobilnost v Ljubljani, ki je zelo obremenjena, zlasti ob jutranjih konicah. Vsi trije kraki bi veliko prinesli.


Se ne bojite, da bo nova železniška in avtobusna postaja postala še eno nakupovalno središče s 1600 parkirnimi prostori?


Nakupovalno središče bo ločeno, a povezano s postajo. To je dobro, s tem lahko pritegnemo potnike, ki bodo lahko opravili nakupe pred odhodom domov. Tega se ne bojim, zdi se mi povsem koristno, naj okolica železniške postaje živi. Tudi v tujini so postaje v bližini komercialnih središč. Z novo postajo bomo potniku lahko ponudili več, kot samo vlak. Potniki na nočnih in mednarodnih vlakih tudi potrebujejo drugačno udobje, kot ga lahko nudimo sedaj. Že zdaj pa veliko delamo na mikromobilnosti na postaji, kolesarnice so postavljene, dogovarjamo se tudi s ponudniki drugih oblik mobilnosti.


Imate tudi aplikacijo za nakup vozovnic.


Imamo spletno in mobilno aplikacijo Grem z vlakom, kjer so v vsakem trenutku potnikom dostopni tudi vozni redi in druge informacije. Prenovili smo tudi sistem za prodajo vozovnic, to nam omogoča ponudbo različnih paketov, tudi v sodelovanju s turističnimi ponudniki in lokalnimi skupnostmi. Lokalne skupnosti so temu izjemno naklonjene, pogosto pride do uskladitve z lokalnimi prevozniki, imajo pa tudi veliko zamisli za oživitev postaj. Vozovnice je poleg tega še vedno mogoče kupiti na vlaku, postavili pa bomo tudi kartomate, na katerih se bo dalo z gotovino ali kartico opraviti vse, kar se da opraviti na blagajni.

Novi vlaki ljudi zelo zanimajo, ugotavlja Darja Kocjan. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Novi vlaki ljudi zelo zanimajo, ugotavlja Darja Kocjan. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Je mogoče, da se vse te aplikacije povežejo? Bi bilo mogoče naložiti določen znesek in potem preprosteje uporabiti več vrst javnega prevoza?


Trenutno žal še ne moremo zagotavljati digitalne denarnice skladno z veljavnim zakonom o varstvu osebnih podatkov. Zato smo vzpostavili integracijo z Valu funkcionalnostjo, kjer lahko nakažete oziroma naložite določen znesek, s katerim nato lahko plačujete vozovnice.


Ljudje uporabljajo tudi vožnje znotraj Ljubljane.


Ker je to pogosto najhitrejša možnost, sploh če vlak uporabiš v prometni konici, poleg tega je v naši ponudbi na voljo ugodna mestna vozovnica, s katero je mogoče potovati med 16 postajami oziroma postajališči.

image_alt
Ljubljana bi zadihala z dvotirnostjo prog


Evropa je malo povečala pravice potnikov v železniškem prometu, treba bo zagotavljati hitre nadomestne prevoze, vzeti na vlake več koles in uvesti več rešitev za gibalno ovirane. Kaj to pomeni za vas?


Pravice in tudi obveznosti potnikov v železniškem prometu so na območju Evropske unije poenotene. Urejene so v uredbi Evropskega parlamenta o pravicah potnikov, ki ji uspešno in dosledno sledimo in upoštevamo. Tako bo seveda tudi v nadaljevanju z novo uredbo, ki je pravice še nekoliko razširila. Verjamem, da bomo lahko določila uredbe zagotavljali tudi v prihodnje, saj je zadovoljen potnik skupen interes vseh.


Sodelujete z občinami pri razpisu za pametna mesta in skupnosti? V katero smer razmišljajo občine?

Zelo smo veseli, da razmišljajo o P+R sistemih ob železniških postajah in da te postajajo točke multimodalnosti. To je velik prispevek, da se vlak bolj uporablja. Danes se ni težko odpeljati nekaj kilometrov do postaje, če veš, da imaš tam zagotovljeno parkirno mesto.

image_alt
Potniki in potniški promet so obraz železnice


Kaj bo boljše za potnika leta 2024?


Takrat bomo imeli veliko nove ponudbe, povezane z novimi vlaki. Verjamem, da bomo imeli več turistične ponudbe, da obogatimo ponudbo ob vikendih. S tem lahko pritegnemo tudi tiste, ki vlaka ne uporabljajo vsak dan. Verjamem tudi, da bo ta epidemija minila in da se bomo iz nje naučili, da moramo ceniti tudi domače in hkrati še naprej potovali znotraj Slovenije. Vlak lahko postane primarno prevozno sredstvo velikega deleža Slovencev. Vzpostavljene pa bodo tudi dodatne mednarodne povezave z Zagrebom in Gradcem, ki bodo časovno primerljive z vožnjo z avtomobilom. Zelo vesela bom, če bomo uspeli priti do tega, ko bo družini en avto dovolj.


Za to je treba ljudem dati možnost.


Ponudbo bomo do 2024 razširili za 20 do 30 odstotkov. Z modernizacijo infrastrukture pa bomo lahko naredili še več. Zelo velik potencial ima primorska proga, ki bo, upam, do takrat urejena. Povezava do morja bi morala biti nekaj normalnega in običajnega. Dvotirnost prog v okolici Ljubljane ima tudi velike možnosti, potovalni časi iz Kamnika v Ljubljano v konici so z vlakom bistveno krajši kot z avtomobilom ali avtobusom.

image_alt
Iz Ljubljane bo v Milano vozila italijanska Rdeča puščica


Ampak razmere za potnike se lahko še poslabšajo, če gre ves tovor s cest na železnice.


Če bo temu sledilo dovolj intenzivno vlaganje v infrastrukturo in nove tire, ne bo težav. Prav je, da se spravi tovor s cest na železnice, prav je pa tudi, da se čim manjši delež osebnega prevoza opravlja po cestah. Prevozi z vlakom so okolju najbolj prijazni in tudi najbolj varni. Oba cilja sta zelo pomembna, odgovor pa so intenzivna vlaganja v železniško infrastrukturo.


Mogoče bi morali imeti ločene proge za potnike.


V idealnem svetu. Direkcija za infrastrukturo sledi prometni strategiji, tam so stvari načeloma zastavljene tako, kot je treba. Predvidena je dvotirnost do Ivančne Gorice, do Domžal in malo naprej, kjer bo šla proga tudi do letališča, gorenjska proga mora postati dvotirna. Stvar vseh deležnikov je, da se nadaljuje ta modernizacija železniške infrastrukture. Dvotirnost omogoča taktno ponudbo, lahko pomeni premik v razmišljanju potnika, saj mu ni treba skrbeti, da bo naslednji vlak čakal eno uro. Potniški promet je na Kočevski progi ponovno vzpostavljen, dvotirnost vsaj do Grosuplja je zato še bolj nujna.

Preberite še:

Komentarji: