Pobuda Battery2030+ z razvojnim načrtom dela
Glavni cilj je razvoj sodobnih trajnostnih akumulatorjev oziroma baterijskih sistemov v Evropi.
Odpri galerijo
Kemijski inštitut je aktiven član vseevropske raziskovalne pobude Battery2030+. FOTO: Marko Feist/Delo
Ljubljana - V okviru obsežne vseevropske raziskovalne pobude Battery2030+, katere aktiven član je tudi Kemijski inštitut, je bil objavljen dolgoročni delovni načrt za razvoj sodobnih trajnostnih akumulatorjev oziroma baterijskih sistemov v Evropi.
Kemijski inštitut oziroma njegov laboratorij Moderni baterijski sistemi, ki ga vodi prof. dr. Robert Dominko, je od samega začetka aktiven član konzorcija, ki sooblikuje in izvaja aktivnosti v okviru pobude. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi načrta, in sicer predvsem na področju vgradnje senzorjev in uporabe samoobnovitvenih funkcij v akumulatorjih.
Delovni načrt razvoja trajnostnih akumulatorjev prihodnosti vključuje tri ključne usmeritve, in sicer pospešeno odkrivanje vmesnikov in materialov, vključevanje pametnih funkcionalnosti ter proizvodnja in recikliranje kot presečna področja raziskav. Akumulatorji so namreč ključnega pomena za prehod na podnebno nevtralno družbo, če jih je seveda mogoče izdelati tako, da so trajnostni, varni in cenovno dostopni ter z izjemno visoko zmogljivostjo.
''Pri pobudi Batter2030+ ne gre za razvoj natančno določene zvrsti akumulatorjev, temveč za izkoriščanje moči digitalnih tehnologij kot je umetna inteligenca za preoblikovanje postopka odkrivanja in razvoja prihodnjih pametnih in med seboj povezanih akumulatorskih celic. S pobudo oblikovanje in razvoj akumulatorjev vstopata v digitalno dobo," pojasnjuje Kristina Edström, direktorica Battery2030+ in profesorica anorganske kemije na Univerzi v Uppsali.
Razvoj prebojnih tehnologij bo zahteval ogromno večdisciplinarnih in medsektorskih raziskovalnih prizadevanj in pristopov. Evropa lahko prevzame vodilno vlogo zaradi uspešnih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti. "Za razvoj akumulatorjev prihodnosti v Evropi moramo združiti moči in poiskati skupen pristop, ki združuje industrijo, raziskovalce, oblikovalce politik in javnost za skupno vizijo, ki je bila zajeta v dokumentu Battery Manifesto, objavljenem pred letom dni," pa dodaja Simon Perraud, namestnik direktorja Battery2030+, zaposlen pri CEA-Liten.
Desetletni raziskovalni projekt Battery 2030+ je stekel marca lani in je sofinanciran iz evropskega programa Obzorje 2020. Temelji na multidisciplinarnem in medsektorskem pristopu s podporo industrije in akademskega sveta. Osrednjo skupino sestavlja 17 partnerjev iz devetih evropskih držav, med njimi je eden ključnih partnerjev slovenski Kemijski inštitut, so sporočili iz inštituta.
Kemijski inštitut oziroma njegov laboratorij Moderni baterijski sistemi, ki ga vodi prof. dr. Robert Dominko, je od samega začetka aktiven član konzorcija, ki sooblikuje in izvaja aktivnosti v okviru pobude. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi načrta, in sicer predvsem na področju vgradnje senzorjev in uporabe samoobnovitvenih funkcij v akumulatorjih.
Tri ključne usmeritve
Delovni načrt razvoja trajnostnih akumulatorjev prihodnosti vključuje tri ključne usmeritve, in sicer pospešeno odkrivanje vmesnikov in materialov, vključevanje pametnih funkcionalnosti ter proizvodnja in recikliranje kot presečna področja raziskav. Akumulatorji so namreč ključnega pomena za prehod na podnebno nevtralno družbo, če jih je seveda mogoče izdelati tako, da so trajnostni, varni in cenovno dostopni ter z izjemno visoko zmogljivostjo.
Preberite še:
Akumulator naj ima več življenj
Akumulator naj ima več življenj
''Pri pobudi Batter2030+ ne gre za razvoj natančno določene zvrsti akumulatorjev, temveč za izkoriščanje moči digitalnih tehnologij kot je umetna inteligenca za preoblikovanje postopka odkrivanja in razvoja prihodnjih pametnih in med seboj povezanih akumulatorskih celic. S pobudo oblikovanje in razvoj akumulatorjev vstopata v digitalno dobo," pojasnjuje Kristina Edström, direktorica Battery2030+ in profesorica anorganske kemije na Univerzi v Uppsali.
Združevanje moči za razvoj akumulatorjev prihodnosti
Razvoj prebojnih tehnologij bo zahteval ogromno večdisciplinarnih in medsektorskih raziskovalnih prizadevanj in pristopov. Evropa lahko prevzame vodilno vlogo zaradi uspešnih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti. "Za razvoj akumulatorjev prihodnosti v Evropi moramo združiti moči in poiskati skupen pristop, ki združuje industrijo, raziskovalce, oblikovalce politik in javnost za skupno vizijo, ki je bila zajeta v dokumentu Battery Manifesto, objavljenem pred letom dni," pa dodaja Simon Perraud, namestnik direktorja Battery2030+, zaposlen pri CEA-Liten.
Desetletni raziskovalni projekt Battery 2030+ je stekel marca lani in je sofinanciran iz evropskega programa Obzorje 2020. Temelji na multidisciplinarnem in medsektorskem pristopu s podporo industrije in akademskega sveta. Osrednjo skupino sestavlja 17 partnerjev iz devetih evropskih držav, med njimi je eden ključnih partnerjev slovenski Kemijski inštitut, so sporočili iz inštituta.
