Podnebni pogovori v Berlinu priprava na Čile

Države se morajo bolj osredotočati na ukrepe za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Objavljeno
13. maj 2019 17.36
Posodobljeno
13. maj 2019 17.50
Na neformalnih podnebnih pogovorih v Berlinu razpravljajo o tem, kako lahko države še izboljšajo svoj prispevek k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. FOTO: Reuters
 
Ljubljana - Nemška ministrica za okolje Svenja Schulze v Berlinu gosti neformalne mednarodne podnebne pogovore, ki so priprava na podnebno konferenco ZN COP25 v Čilu. Ob začetku srečanja, ki se ga udeležuje 35 držav, je ministrica ocenila, da bi se morale države manj osredotočati na oblikovanje pravil in bolj na ukrepe za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Ministrica je poudarila, da so države sveta še daleč od doseganja ciljev Pariškega sporazuma iz leta 2015, zato mora tudi EU razmisliti, kako lahko izboljša svoj prispevek k zmanjšanju izpustov.
 

Za pospeševanje zagona v podnebnih pogajanjih


Neformalni, t. i. petersberški dialog, je namenjen ohranjanju in pospeševanju zagona v podnebnih pogajanjih med vsakoletnimi podnebnimi konferencami ZN. Tokrat se odvija desetič, skupaj pa ga vodita Nemčija in Čile, kjer bo decembra potekala letošnja podnebna konferenca, poroča STA.

Udeležence bo v torek nagovorila nemška kanclerka Angela Merkel, ki se sooča s pritiski v smeri ambicioznejše podnebne politike. Kanclerka, ki se zavzema za znižanje izpustov ogljikovega dioksida za 80 do 95 odstotkov do leta 2050, prihaja iz stranke Krščansko-demokratska unija (CDU). Ministrica Schulzejeva pa je iz vrst socialnih demokratov (SPD) in se zavzema za povečanje tega cilja. Ob začetku današnjih pogovorov je tako podprla načrte francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki gredo v smeri ničelnega ogljičnega odtisa do sredine stoletja.

image
Gostiteljica neformalnih mednarodnih podnebnih pogovorov  v Berlinu, nemška ministrica za okolje Svenja Schulze ob uvodnem nagovoru udeležencev. FOTO: Reuters


Pariški sporazum je bil sprejet na podnebni konferenci decembra 2015 v Parizu. Ta sporazum svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Mednarodni dogovor je doživel hud udarec z umikom ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom, z odhodom grozi tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Ob tem tudi same obljube, dane ob sprejemu pariškega sporazuma, niso dovolj za obvarovanje sveta pred najhujšimi posledicami.