Pogoj za hitrejši prehod na e-mobilnost je široka mreža polnilnic

Po oceni ministrstva je v Sloveniji že več kot 700 priključnih oziroma polnilnih točk za električne avtomobile.

Objavljeno
20. marec 2020 06.00
Posodobljeno
20. marec 2020 07.09
Kdaj bo v Sloveniji razmerje med številom vozil na električni pogon in številom polnilnih mest optimalno? FOTO Mavric Pivk/Delo
Božena Križnik, Marjana Kristan Fazarinc
Božena Križnik, Marjana Kristan Fazarinc
Čeprav pandemija koronavirusa v marsičem spreminja dovčerajšnja spoznanja in strategije prehoda na trajnostno mobilnost, ostaja nespremenjena podmena, da bo prihodnost transporta električna. In (kasneje) tudi vodična. Prvi in ključni razlog, ki kliče po električnem pogonu, je varstvo okolja, zmanjšanje toplogrednih plinov, dekarbonizacija, ne gre pa prezreti tudi ekonomskih in razvojno-tehnoloških motivov.

Lani sprejet evropski zeleni dogovor kot okvir za določitev pristopa EU k trajnostni rasti, ki ga podpira tudi Slovenija, glede trajnostne mobilnosti predvideva pospešitev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov iz prometa; do leta 2050 naj bi se skrčile za 90 odstotkov. V luči spodbujanja preskrbe z alternativnimi pogonskimi gorivi se pričakuje, da bo do leta 2025 na evropskih cestah 13 milijonov brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil (po podatkih EU jih je zdaj 975.000), za katera bo treba zagotoviti približno milijon javnih polnilnih in preskrbovalnih mest (zdaj jih je 140.000).


image
Kdaj bo v Sloveniji razmerje med številom vozil na električni pogon in številom polnilnih mest optimalno? FOTO Mavric Pivk/Delo


Norveška kot zgled


»Med državami, ki so uspešne pri uvajanju e-mobilnosti, ostajajo Norveška, Kitajska, Nizozemska, Nemčija, ZDA in še nekatere druge. Čeprav se v ZDA in na Kitajskem proda več električnih vozil, pa Norveška izstopa po deležu med prodanimi električnimi ter hibridnimi vozili v razmerju do drugih pogonskih sistemov,« pravi Daniel Avdagič, direktor podjetja AV Living Lab, ki skupaj z medijsko hišo Delo soorganizira junijsko dvodnevno mednarodno konferenco City as a Lab: Mobilnost 2020. Dodaja, da na Norveškem po podatkih iz letošnjega januarja predstavlja prodaja električnih in hibridnih vozil kar 64 odstotkov prodaje vseh osebnih vozil.

Leta 2025 bo v Evropi milijon električnih polnilnic.
Poleg javnih polnilnic v Sloveniji opazno raste število zasebnih.
Večino polnjenja naj bi uporabniki izvedli doma in med delovnim časom.


Norveška ostaja na vrhu tudi zaradi sprejete celovite strategije spodbujanja električne mobilnosti kot na primeru mesta Oslo. V norveškem glavnem mestu imajo za uporabnike električnih vozil izjemno razširjeno in številčno polnilno infrastrukturo, ponujajo brezplačno parkiranje, brezplačne cestnine, uporabo rumenega pasu, oprostitev plačila cestnine, oprostitev plačila davka na preobremenjenost prometa ter omogočajo pridobitev subvencij ob nakupu električnega vozila.




V desetih letih na 20 odstotkov


In kako daleč smo s tem v Sloveniji? Kot so nam povedali na ministrstvu za infrastrukturo, je bilo pri nas 31. decembra 2019 registriranih ali v postopku registracije 3310 električnih vozil (v primerjavi z 1,2 milijona vseh registriranih osebnih avtomobilov).

Ocene rasti v prihodnjih letih še vedno slonijo na strategiji na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji. Ta predvideva, da naj bi leta 2030 delež osebnih avtomobilov na alternativna goriva v celotnem slovenskem voznem parku znašal 20 odstotkov. Vsak drugi na novo registriran avtomobil naj bi bil električni ali priključni hibrid (nekaj več kot 140.000). To bi dosegli po optimalnem (realno dosegljivem) scenariju. Če bi ciljali više od evropskih okoljskih zavez, pa bi morali slediti intenzivnemu scenariju, ki predvideva za leto 2030 kar 37-odstotni delež avtomobilov na alternativna goriva, pri čemer naj bi bilo prvič registriranih električnih vozil 79 odstotkov in vozil na vodik dva odstotka.



Prehod na e-mobilnost zaznamujejo po Avdagičevih besedah štirje ključni trendi. Pozitivni so: subvencije, vse večja izbira električnih vozil z vse večjim dosegom in širitev električne polnilne infrastrukture, pri čemer sogovornik poleg javnih polnilnic opaža tudi naraščajoči trend zasebne infrastrukture, tako pri podjetjih kot pri posameznikih. Četrti trend pa je slaba uporabniška izkušnja zaradi prevelikega števila različnih aplikacij ponudnikov in pomanjkanja sistema »gostovanja« med različnimi omrežji.




Več kot 700 priključnih točk


Na ravni države še nimamo vzpostavljene natančne, vsak hip ažurne evidence o polnilni infrastrukturi za alternativna goriva. (Je pa v nastajanju v okviru evropskega projekta IDACS.) Na podlagi podatkov ponudnikov oziroma upravljavcev polnilnic pa ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da je v Sloveniji že več kot 700 priključnih točk za električna vozila.

Javne polnilnice je najti na bencinskih servisih in postajališčih, na lokacijah v lasti občin, kjer so jih postavili s pomočjo subvencij Eko sklada ali na pobudo posameznega ponudnika, v okolici trgovskih centrov ali na njihovih parkiriščih, na turističnih, gostinskih, hotelskih lokacijah.

Investicije v polnilno infrastrukturo država spodbuja z različnimi oblikami sofinanciranja. Pridobiti ga je mogoče s sodelovanjem v različnih evropskih programih in projektih, predvsem programu Instrument za povezovanje Evrope (IPE), občine pa se lahko za subvencije obrnejo na Eko sklad.




Sedem na eno polnilnico


Država bo spodbujala gradnjo javnih polnilnic v občinskih središčih in večjih krajih v Sloveniji ter javnih in zasebnih polnilnic v bližini večstanovanjskih stavb. »V skladu s strategijo želi Slovenija zagotoviti toliko javno dostopnih polnilnih mest, da bo razmerje med številom vozil na električni pogon in številom polnilnih mest optimalno, to je sedem vozil na eno javno dostopno polnilno mesto. Hkrati želimo spodbuditi potrošnike, da večji del polnjenja električnih vozil izvedejo doma oziroma pri delodajalcu med svojim delovnim časom, in to na polnilni infrastrukturi nižjih zmogljivosti. Dolgotrajno oziroma počasno polnjenje električnih vozil pa je možno tudi na vozliščih P+R, kjer parkirni režim takšnega vozlišča omogoča, da potrošnik svoje električno vozilo polni ves čas delovnika. Ponekod po Sloveniji je tovrstna infrastruktura na vozliščih P+R že postavljena in v uporabi,« še pravijo na ministrstvu.

 
Medijska hiša Delo letos z družbo AV Living Lab združuje moči v
trimesečno kampanjo City as a Lab: Mobilnost 2020, ki jo bomo sklenili
z istoimensko mednarodno konferenco 9. in 10. junija v Kristalni
plači v Ljubljani. Konferenca vam bo omogočila vpogled v trende na
področju mobilnosti in vas povezala z najpomembnejšimi deležniki v
Sloveniji in tujini.
 
Zaradi ekskluzivnosti dogodka je na voljo le 20 osnovnih vstopnic.
Prijave in program.