Pridobivanje novih kompetenc je zelo pomembno
Nenehno posodabljanje znanj zahtevajo koncepti industrije 4.0 in tudi kupci.
Odpri galerijo
Izobraževanj zaposlenih iz avtomobilske industrije je čedalje več, udeležujejo se jih zaposleni z vseh oddelkov, pojasnjuje Tanja Benček. FOTO: Leon Vidic/Delo
Avtomatizacija, digitalizacija, hiter tehnološki razvoj, krize – vse to od podjetij in zaposlenih ne glede na industrijo zahteva hitro prilagajanje in pripravljenost na nenehno pridobivanje novih kompetenc. Veliko pozornost, podprto z milijardami evrov sredstev, temu namenja evropska komisija, ki k usposabljanjem še posebej spodbuja avtomobilsko industrijo kot ključnega delodajalca v EU.
Samo z vseživljenjskim učenjem zaposlenih, tako z nadgradnjo obstoječih znanj in veščin kot z usvajanjem novih, bomo v Evropi lahko okrepili trajnostno konkurenčnost ter odpornost proti krizam, in samo tako bodo v družbi imeli vsi enake možnosti, so poudarili v evropski komisiji ob predstavitvi drugega petletnega programa znanj in spretnosti za Evropo.
Med cilji do leta 2025 je navedeno, da naj bi se vsako leto usposabljalo polovica vseh zaposlenih, med nižje kvalificiranimi naj bi ta delež dosegel 30 odstotkov, med brezposelnimi pa 20 odstotkov. Za Evropo je zelo pomembno, da vseživljenjsko učenje na vseh ravneh zaživi v avtomobilski industriji, ki v dobavni verigi zaposluje več kot 14,5 milijona Evropejcev.
Ker raziskave v splošnem kažejo, da je vlaganj v usposabljanja zaposlenih manj v majhnih in srednje velikih podjetjih, ravno ta pa po podatkih evropske komisije predstavljajo približno 90 odstotkov podjetij v evropski avtomobilski industriji (zaposlujejo 15 odstotkov delavcev), je verjetno tu največ priložnosti za napredek.
Velike korake na področju usposabljanj in vseživljenjskega učenja dela tudi industrija sama. Združenja proizvajalcev, dobaviteljev po celotni verigi, socialni partnerji, izobraževalne ustanove (med njimi je iz Slovenije mariborska univerza), svetovalne organizacije in regionalne skupnosti so konec lanskega leta sklenili partnerstvo za nadgrajevanje kompetenc v avtomobilski industriji.
Postavili so si cilj, da vsako leto pet odstotkov zaposlenih v panogi izpopolni svoja znanja oziroma pridobi nova. Tako bi bilo v prihodnjih letih v programe vključenih 700.000 zaposlenih, povprečni strošek na osebo pa je ocenjen na 10.000 evrov. Ta naložba je nujna, saj, kot je poudaril generalni direktor Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (Acea) Eric-Mark Huitema, industrijo v prihodnjih letih čaka še večja disrupcija, kot je covid-19, in sicer zaradi prehoda na ogljično nevtralno mobilnost in digitalizacijo cestnega transporta v Evropi.
Določeni tipi delovnih mest bodo zato srednjeročno izginjali, hkrati pa sektor potrebuje usposobljene delavce za nove poklice s popolnoma novimi znanji in veščinami.
Avtomobilski sektor je v EU največji investitor v raziskave in razvoj. Na leto za to nameni 61 milijard evrov, 29 odstotkov odhodkov, vrednost pa se še povečuje, poroča Acea, nenehna usposabljanja po celotni verigi so tudi zaradi tega imperativ. Ob tem pa je Tanja Benček, vodja prodaje na oddelku izobraževanj na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ, Ljubljana), spomnila še na pomen varnosti in kakovosti v avtomobilski industriji, kar generira še dodatna usposabljanja.
»Glavni avtomobilski proizvajalci, torej podjetja kot so BMW, Renault Group, Daimler, Volkswagen, kot ključno pri izbiri dobaviteljev postavljajo zahtevo po varnosti in kakovosti. Zato morajo biti tudi zaposleni, ki sodelujejo v procesih nastajanja izdelkov oziroma storitev, kompetentni. Dobavitelji morajo to dokazovati kupcem.
Poznati morajo sistem vodenja kakovosti v avtomobilski industriji, ki se preverja z zahtevami standarda in določa, kako morajo biti sistemsko organizirani delovni procesi. Kupci zahtevajo tudi specifična znanja, v panogi uveljavljene metode in orodja za obvladovanje posameznih delovnih procesov ali izdelkov,« je opisala Tanja Benček.
Pri skrbi za kakovost in varnost v tej industriji ne gre samo za etični vidik, ampak tudi pravni. Vsak v verigi, proizvajalec, distributer in dobavitelj, je zakonsko odgovoren, da v okviru svojih pristojnosti obvladuje proizvodnjo tako, da prepreči vsa tveganja za telesne poškodbe, okvare in smrt.
»V zadnjem času zaznavamo povpraševanje podjetij tudi v povezavi s tem. Odgovorno izbirajo svoje dobavitelje – to od njih lahko zahtevajo tudi kupci –, želijo izobraževanja o tem, kako oceniti, izbrati in potrditi dobavitelja,« so pojasnili v SIQ, kjer med 160 izobraževalnimi programi, ki jih izvaja več kot 70 usposobljenih strokovnjakov iz prakse, med njimi tudi licencirani strokovnjaki z izkušnjami iz tujine, ponujajo tudi celoten nabor za avtomobilsko industrijo.
V pandemiji opažajo še več zanimivih trendov. Najpomembnejši je gotovo, da se zaposleni, ki prihajajo na izobraževanja, zavedajo, kako pomembno je pridobivanje novih kompetenc. Da sicer ne bodo mogli kompetentno opravljati svojega dela in obvladovati zahtev kupcev.
Želijo se naučiti, sodelujejo, že pred izobraževanjem odgovorijo na vprašalnike, se pripravijo, sprašujejo, ali morda potrebujejo kakšna specifična znanja, da bodo lahko sledili predvidenemu izobraževanju. »Pred izbruhom covida-19 nismo zaznavali tolikšne vneme, udeleženci so pogosto prihajali, ker jih je poslal nadrejeni,« je strnila Tanja Benček.
Tudi povpraševanje po izobraževanjih iz avtomobilske industrije se v tem času ni zmanjšalo, saj določena specifična znanja zahtevajo kupci. Prav nasprotno: udeležuje se jih več zaposlenih, saj prihajajo širše ekipe. To pomeni ne več le vodje posameznih oddelkov, ampak celotne ekipe, in tudi zasedba oddelkov je veliko bolj pestra.
»Če smo se v preteklosti srečevali predvsem s predstavniki oddelkov proizvodnje, kakovosti in tehnologije, so zdaj med slušatelji tudi zaposleni v logistiki, prodaji, nabavi,« ugotavljajo v SIQ. Ocenjujejo, da je do teh dveh trendov privedlo tudi uvajanje industrije 4.0 ter pametnih tovarn, saj se z novimi tehnologijami in spremembami pri delu srečujejo prav vsi zaposleni, do zadnjega proizvodnega delavca.
Benčkova je še pojasnila, da so v podjetju kot odgovor na epidemiološke razmere izobraževanja prenesli v spletne predavalnice. Vsebine se s tem niso spremenile, le način usposabljanj so prilagodili, da ustreza delu na daljavo. So se jim pa s tem odprle tudi možnosti za prodor s svojimi storitvami na širše geografsko področje. S tem so se odprle tudi možnosti za prodor z lastnimi storitvami na širše geografsko območje. Ne le po Sloveniji – za sodelovanje so se dogovorili z avtomobilskim grozdom –, ampak tudi v tujino.
Samo z vseživljenjskim učenjem zaposlenih, tako z nadgradnjo obstoječih znanj in veščin kot z usvajanjem novih, bomo v Evropi lahko okrepili trajnostno konkurenčnost ter odpornost proti krizam, in samo tako bodo v družbi imeli vsi enake možnosti, so poudarili v evropski komisiji ob predstavitvi drugega petletnega programa znanj in spretnosti za Evropo.
Med cilji do leta 2025 je navedeno, da naj bi se vsako leto usposabljalo polovica vseh zaposlenih, med nižje kvalificiranimi naj bi ta delež dosegel 30 odstotkov, med brezposelnimi pa 20 odstotkov. Za Evropo je zelo pomembno, da vseživljenjsko učenje na vseh ravneh zaživi v avtomobilski industriji, ki v dobavni verigi zaposluje več kot 14,5 milijona Evropejcev.
Ker raziskave v splošnem kažejo, da je vlaganj v usposabljanja zaposlenih manj v majhnih in srednje velikih podjetjih, ravno ta pa po podatkih evropske komisije predstavljajo približno 90 odstotkov podjetij v evropski avtomobilski industriji (zaposlujejo 15 odstotkov delavcev), je verjetno tu največ priložnosti za napredek.
Sedem milijard za usposabljanja
Velike korake na področju usposabljanj in vseživljenjskega učenja dela tudi industrija sama. Združenja proizvajalcev, dobaviteljev po celotni verigi, socialni partnerji, izobraževalne ustanove (med njimi je iz Slovenije mariborska univerza), svetovalne organizacije in regionalne skupnosti so konec lanskega leta sklenili partnerstvo za nadgrajevanje kompetenc v avtomobilski industriji.
Postavili so si cilj, da vsako leto pet odstotkov zaposlenih v panogi izpopolni svoja znanja oziroma pridobi nova. Tako bi bilo v prihodnjih letih v programe vključenih 700.000 zaposlenih, povprečni strošek na osebo pa je ocenjen na 10.000 evrov. Ta naložba je nujna, saj, kot je poudaril generalni direktor Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (Acea) Eric-Mark Huitema, industrijo v prihodnjih letih čaka še večja disrupcija, kot je covid-19, in sicer zaradi prehoda na ogljično nevtralno mobilnost in digitalizacijo cestnega transporta v Evropi.
Določeni tipi delovnih mest bodo zato srednjeročno izginjali, hkrati pa sektor potrebuje usposobljene delavce za nove poklice s popolnoma novimi znanji in veščinami.
Varnost in kakovost temeljni imperativ
Avtomobilski sektor je v EU največji investitor v raziskave in razvoj. Na leto za to nameni 61 milijard evrov, 29 odstotkov odhodkov, vrednost pa se še povečuje, poroča Acea, nenehna usposabljanja po celotni verigi so tudi zaradi tega imperativ. Ob tem pa je Tanja Benček, vodja prodaje na oddelku izobraževanj na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ, Ljubljana), spomnila še na pomen varnosti in kakovosti v avtomobilski industriji, kar generira še dodatna usposabljanja.
»Glavni avtomobilski proizvajalci, torej podjetja kot so BMW, Renault Group, Daimler, Volkswagen, kot ključno pri izbiri dobaviteljev postavljajo zahtevo po varnosti in kakovosti. Zato morajo biti tudi zaposleni, ki sodelujejo v procesih nastajanja izdelkov oziroma storitev, kompetentni. Dobavitelji morajo to dokazovati kupcem.
Poznati morajo sistem vodenja kakovosti v avtomobilski industriji, ki se preverja z zahtevami standarda in določa, kako morajo biti sistemsko organizirani delovni procesi. Kupci zahtevajo tudi specifična znanja, v panogi uveljavljene metode in orodja za obvladovanje posameznih delovnih procesov ali izdelkov,« je opisala Tanja Benček.
FOTO: Andreas Gebert/Reuters
Pri skrbi za kakovost in varnost v tej industriji ne gre samo za etični vidik, ampak tudi pravni. Vsak v verigi, proizvajalec, distributer in dobavitelj, je zakonsko odgovoren, da v okviru svojih pristojnosti obvladuje proizvodnjo tako, da prepreči vsa tveganja za telesne poškodbe, okvare in smrt.
»V zadnjem času zaznavamo povpraševanje podjetij tudi v povezavi s tem. Odgovorno izbirajo svoje dobavitelje – to od njih lahko zahtevajo tudi kupci –, želijo izobraževanja o tem, kako oceniti, izbrati in potrditi dobavitelja,« so pojasnili v SIQ, kjer med 160 izobraževalnimi programi, ki jih izvaja več kot 70 usposobljenih strokovnjakov iz prakse, med njimi tudi licencirani strokovnjaki z izkušnjami iz tujine, ponujajo tudi celoten nabor za avtomobilsko industrijo.
Digitalizacija – priložnost tudi za širitev v tujino
V pandemiji opažajo še več zanimivih trendov. Najpomembnejši je gotovo, da se zaposleni, ki prihajajo na izobraževanja, zavedajo, kako pomembno je pridobivanje novih kompetenc. Da sicer ne bodo mogli kompetentno opravljati svojega dela in obvladovati zahtev kupcev.
Želijo se naučiti, sodelujejo, že pred izobraževanjem odgovorijo na vprašalnike, se pripravijo, sprašujejo, ali morda potrebujejo kakšna specifična znanja, da bodo lahko sledili predvidenemu izobraževanju. »Pred izbruhom covida-19 nismo zaznavali tolikšne vneme, udeleženci so pogosto prihajali, ker jih je poslal nadrejeni,« je strnila Tanja Benček.
Tudi povpraševanje po izobraževanjih iz avtomobilske industrije se v tem času ni zmanjšalo, saj določena specifična znanja zahtevajo kupci. Prav nasprotno: udeležuje se jih več zaposlenih, saj prihajajo širše ekipe. To pomeni ne več le vodje posameznih oddelkov, ampak celotne ekipe, in tudi zasedba oddelkov je veliko bolj pestra.
»Če smo se v preteklosti srečevali predvsem s predstavniki oddelkov proizvodnje, kakovosti in tehnologije, so zdaj med slušatelji tudi zaposleni v logistiki, prodaji, nabavi,« ugotavljajo v SIQ. Ocenjujejo, da je do teh dveh trendov privedlo tudi uvajanje industrije 4.0 ter pametnih tovarn, saj se z novimi tehnologijami in spremembami pri delu srečujejo prav vsi zaposleni, do zadnjega proizvodnega delavca.
Benčkova je še pojasnila, da so v podjetju kot odgovor na epidemiološke razmere izobraževanja prenesli v spletne predavalnice. Vsebine se s tem niso spremenile, le način usposabljanj so prilagodili, da ustreza delu na daljavo. So se jim pa s tem odprle tudi možnosti za prodor s svojimi storitvami na širše geografsko področje. S tem so se odprle tudi možnosti za prodor z lastnimi storitvami na širše geografsko območje. Ne le po Sloveniji – za sodelovanje so se dogovorili z avtomobilskim grozdom –, ampak tudi v tujino.
