Privlačne, predvsem pa preproste nakupovalne izkušnje
Naslednja generacija spletne trgovine bo radikalno drugačna, več bo vključevanja, interaktivnosti in družabnosti.
Odpri galerijo
Kupci si v spletni trgovini želijo izdelek pogledati in doživeti enako kot v fizični trgovini, zato so nekateri ponudniki dodali še videodoživetja, ki so na voljo tudi že v Sloveniji. FOTO: Namakuki/Shutterstock
Pandemija koronavirusa in s tem povezane omejitve so krepko spremenile načine razmišljanja in delovanja vseh nas tudi kot potrošnikov. Že dolgo časa smo bili navajeni kupovati po spletu različne dobrine, uporabljati e-bančništvo in ne nazadnje prek mobilnih aplikacij tudi plačevati dohodnino in druge obveznosti. Za izboljšanje nakupovalne izkušnje pa so nekateri ponudniki dodali še videodoživetja, ki so na voljo tudi že v Sloveniji. Vsekakor je pri tem spodbudno dejstvo, da se pri nas zmanjšuje delež oseb brez digitalnih veščin, kar bo lahko dalo dodaten zagon omenjenim izkušnjam.
Število ljudi, ki nakupujejo po spletu, se je v času omejitvenih ukrepov zaradi koronavirusa povečalo za 36 odstotkov, je med drugim pokazala raziskava, ki jo je Mastercard skupaj s podjetjem Fly research izvedel v maju, zajela pa je 12.500 polnoletnih oseb na 15 evropskih trgih. Skoraj tretjina anketiranih je porabila več denarja za virtualna doživetja, skoraj polovica vprašanih pa je dodaten čas, ki ga preživljajo doma, izkoristila za učenje novih znanj in veščin na spletu. Velika večina (87 odstotkov) je bila pozorna, kaj in kje nakupujejo po spletu, 65 odstotkov jih je zatrdilo, da jih skrbi, da bi postali žrtev spletnih prevar, 81 odstotkov vprašanih v prizadevanju za ohranitev plačilne varnosti na spletu nakupuje pri že poznanih trgovcih, 80 odstotkov jih pred nakupom pregleda mnenja kupcev.
Poleg dostopa do interneta so osnovni pogoj za sodelovanje v digitalni družbi tudi digitalne veščine, torej spretnosti, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in digitalnih storitev. V Sloveniji je bilo po najnovejših podatkih Sursa lani med 16- do 74-letniki 31 odstotkov oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v 2017: 30 odstotkov), 24 odstotkov z osnovnimi (enako kot v 2017), 28 odstotkov s pomanjkljivimi (v 2017: 24 odstotkov) in 17 odstotkov brez digitalnih veščin (v 2017: 22 odstotkov). V celotni EU je bilo prvih (zelo dobro) 33 odstotkov, drugih (osnovno) 25 odstotkov, tretjih (pomanjkljivo) 28 odstotkov in četrtih (brez) 14 odstotkov. Delež oseb brez digitalnih veščin se v Sloveniji zmanjšuje, saj jih je bilo lani med 65- do 74-letniki 54 odstotkov (v 2017: 61 odstotkov), med 55- do 64-letniki 32 odstotkov (v 2017: 44 odstotkov), med 45- do 54-letniki deset odstotkov (v 2017: 18 odstotkov), med 35- do 44-letniki pet odstotkov (enako kot v 2017), med 25- do 34-letniki dva odstotka in med 16- do 24-letniki en odstotek.
Pri nakupovanju je za evropske potrošnike najpomembnejši denar, sledijo cena, kakovost, oblačila, hrana, zabava, stil oziroma slog, odprema izdelkov, strošek in videz. To je namreč pokazala raziskava švicarske certifikacijske in raziskovalne organizacije Icertias, ki je bila po spletu izpeljana junija med 28.340 potrošniki iz 38 držav, med njimi tudi Slovenije. V času pandemije so potrošniki poleg denarja pogrešali še prijatelje, ljudi, oblačila, samo nakupovanje, novosti in poceni izdelke. Pri nakupovanju najbolj cenijo kakovost, zatem denar, oblačila, hrano, ceno, srečo, telefon, izdelke in poceni izdelke, najbolj pa jih motijo oziroma vznemirjajo ljudje, sledijo cena, zaščitne maske, čakanje, gneča, plačevanje, čas ... V današnjem času sta pri nakupovanju zanje pomembni tudi varnost zaradi covida-19 in prijaznost.
Spletna trgovina lahko potrošniku zelo podrobno predstavi svojo ponudbo, s fotografijami, videi in mnenji drugih kupcev, kar kupcu močno olajša nakupno odločitev. Korak naprej je nakup izdelkov prek videoklica, saj si kupci želijo izdelek pogledati in doživeti enako kot v fizični trgovini.
Zametki tega trenda so se pojavili v letu 2017 na Kitajskem, ko sta se združila največja digitalna pojava, e-trgovina in prenos v živo (ang. livestreaming). Kitajski spletni prodajalec Taobao je lanskega aprila omogočil kmetom, da so gostili prenose v živo in tam prodajali svoje izdelke, saj so s tem želeli dvigniti njihove prihodke. Tako si je produkte v živo ogledalo več kot 400 milijonov ljudi. Kitajski trg prenosov in prodaje v živo je vmes zrasel bolj, kot so sprva predvidevali analitiki. Trend pa bo dvignila še više kombinacija zabave, spletnih skupnosti in trgovine. Naslednja generacija spletne trgovine bo radikalno drugačna, saj bo več vključevanja, interaktivnosti in družabnosti.
Kupcem je treba ponuditi privlačne, predvsem pa preproste izkušnje, to je že dolgo znano. V času izolacije zaradi koronavirusa pa je A1 Slovenija uvedel A1 Live Shop, to je virtualno spletno trgovino, kjer si prek videoklica v stiku z njihovim svetovalcem uporabnik lahko ogleda želeno napravo, pridobi odgovore na morebitna dodatna vprašanja in zatem tudi opravi nakup. Kupec bo naročeno dobil na želeni naslov z brezplačno in varno dostavo.
Kot pojasnjujejo v A1 Slovenija, so A1 Live Shop postavili in zagnali v treh mesecih. V tem času so zgradili trgovino, jo opremili, izbrali in pripravili ekipo svetovalcev ter umestili rešitev na svojo spletno stran. V projekt so bili vključeni številni, od arhitektov in zunanjih izvajalcev, ki so pripravili prostor, pa vse do internih IT- in mrežnih strokovnjakov, helpdeska, nabave, prodaje in ekipe trenerjev ter ponudnik programske opreme Whisbi.
Za ta korak so se v A1 Slovenija, kjer so imeli v dveh mesecih 1000 naročil, odločili, ker so želeli postaviti nov prodajni kanal, ki omogoča najboljši preplet izkušnje offline in online, saj gre za kombinacijo klasične, fizične prodajalne in virtualne izkušnje. Obenem želijo povečati delež digitalnih kanalov ter izboljšati konverzijo in izkušnjo na obstoječem kanalu online. »Prodajno mesto lahko uporabnik obišče po spletu in se prek ene od številnih kamer poveže s svetovalcem. Ta ga sprejme, se z njim sprehodi po prodajnem mestu, prisluhne njegovim željam in potrebam ter pomaga pri morebitnih težavah,« še navajajo v družbi. Želijo si, da bi v dveh letih LiveShop po obsegu naročil postal največja trgovina v mreži A1, ki pokriva celotno Slovenijo. Obenem pa bi si želeli prodajo, ki bi bila primerljiva z večjim prodajnim mestom.
S ciljem kupcem ponuditi dodatne spletne storitve v okviru projekta digitalizacije prodajne mreže so julija znamke Renault, Nissan in Dacia strankam omogočile videoklic v živo. Strankam se tako prek uporabe spletne kamere in mikrofona omogoča neposreden stik s prodajnim svetovalcem, kot da bi se srečala v samem salonu. Videoklic v živo je, kot navajajo v Skupini Renault, personalizirana spletna storitev, kjer je prek videorazgovora s prodajnim svetovalcem v izbranem salonu mogoče pridobiti informacije o novem ali rabljenem vozilu, dobiti pomoč pri sestavljanju izbranega modela vozila in opreme v spletnem konfiguratorju, zaprositi za elektronski katalog ali ponudbo itd. Tehnologija svetovalcu ob računalniku omogoča tudi uporabo mobilnega telefona, s čimer se lahko svetovalec sprehodi do razstavljenega vozila in v živo predstavi to vozilo.
Na področje videonakupovanja je konec maja vstopil tudi Big Bang, ki je ob tem uvedel hitro dostavo; ta storitev je za zdaj na voljo v Ljubljani.
Število ljudi, ki nakupujejo po spletu, se je v času omejitvenih ukrepov zaradi koronavirusa povečalo za 36 odstotkov, je med drugim pokazala raziskava, ki jo je Mastercard skupaj s podjetjem Fly research izvedel v maju, zajela pa je 12.500 polnoletnih oseb na 15 evropskih trgih. Skoraj tretjina anketiranih je porabila več denarja za virtualna doživetja, skoraj polovica vprašanih pa je dodaten čas, ki ga preživljajo doma, izkoristila za učenje novih znanj in veščin na spletu. Velika večina (87 odstotkov) je bila pozorna, kaj in kje nakupujejo po spletu, 65 odstotkov jih je zatrdilo, da jih skrbi, da bi postali žrtev spletnih prevar, 81 odstotkov vprašanih v prizadevanju za ohranitev plačilne varnosti na spletu nakupuje pri že poznanih trgovcih, 80 odstotkov jih pred nakupom pregleda mnenja kupcev.
Vse manj ljudi brez digitalnih veščin
Poleg dostopa do interneta so osnovni pogoj za sodelovanje v digitalni družbi tudi digitalne veščine, torej spretnosti, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in digitalnih storitev. V Sloveniji je bilo po najnovejših podatkih Sursa lani med 16- do 74-letniki 31 odstotkov oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v 2017: 30 odstotkov), 24 odstotkov z osnovnimi (enako kot v 2017), 28 odstotkov s pomanjkljivimi (v 2017: 24 odstotkov) in 17 odstotkov brez digitalnih veščin (v 2017: 22 odstotkov). V celotni EU je bilo prvih (zelo dobro) 33 odstotkov, drugih (osnovno) 25 odstotkov, tretjih (pomanjkljivo) 28 odstotkov in četrtih (brez) 14 odstotkov. Delež oseb brez digitalnih veščin se v Sloveniji zmanjšuje, saj jih je bilo lani med 65- do 74-letniki 54 odstotkov (v 2017: 61 odstotkov), med 55- do 64-letniki 32 odstotkov (v 2017: 44 odstotkov), med 45- do 54-letniki deset odstotkov (v 2017: 18 odstotkov), med 35- do 44-letniki pet odstotkov (enako kot v 2017), med 25- do 34-letniki dva odstotka in med 16- do 24-letniki en odstotek.
Kaj je za evropske potrošnike najpomembnejše
Pri nakupovanju je za evropske potrošnike najpomembnejši denar, sledijo cena, kakovost, oblačila, hrana, zabava, stil oziroma slog, odprema izdelkov, strošek in videz. To je namreč pokazala raziskava švicarske certifikacijske in raziskovalne organizacije Icertias, ki je bila po spletu izpeljana junija med 28.340 potrošniki iz 38 držav, med njimi tudi Slovenije. V času pandemije so potrošniki poleg denarja pogrešali še prijatelje, ljudi, oblačila, samo nakupovanje, novosti in poceni izdelke. Pri nakupovanju najbolj cenijo kakovost, zatem denar, oblačila, hrano, ceno, srečo, telefon, izdelke in poceni izdelke, najbolj pa jih motijo oziroma vznemirjajo ljudje, sledijo cena, zaščitne maske, čakanje, gneča, plačevanje, čas ... V današnjem času sta pri nakupovanju zanje pomembni tudi varnost zaradi covida-19 in prijaznost.
V vseh državah članicah EU je bil letos glede na lani dosežen napredek na vseh ključnih področjih digitalne konkurenčnosti, kažejo rezultati indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2020, ki ga je junija objavila evropska komisija. Slovenija se je med 28 državami uvrstila na 16. mesto. Prvo mesto je zasedla Finska, sledijo ji Švedska, Danska in Nizozemska.
Digitalna uspešnost postaja namreč vse pomembnejša tudi zaradi pandemije, ki je pokazala, kako bistvene so postale digitalne tehnologije, saj omogočajo nadaljevanje dela, spremljanje širjenja virusa ali pospešeno iskanje zdravil in cepiv. Vseeno pa bi morale države članice EU okrepiti prizadevanje za izboljšanje pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji, dodeliti spekter 5G, izboljšati digitalna znanja in spretnosti državljanov ter digitalizirati podjetja in javni sektor.
Vendar pa velik del prebivalstva EU (42 odstotkov) še vedno nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, se je pa uporaba interneta v času pandemije močno povečala, najbolj uporaba videoklicev (60 odstotkov), internetnega bančništva (66 odstotkov) in nakupovanja (71 odstotkov). Indeks DESI še kaže, da podjetja postajajo vse bolj digitalizirana, pri čemer imajo velika podjetja vodilno vlogo, enako je s trendom e-trgovanje. Povečuje se tudi trend uporabe digitalnih javnih storitev na področju e-uprave in e-zdravja, kar omogoča večjo učinkovitost in prihranke za vlade in podjetja, boljšo preglednost ter večjo državljansko udeležbo v političnem življenju, še navaja evropska komisija.
Digitalna uspešnost postaja namreč vse pomembnejša tudi zaradi pandemije, ki je pokazala, kako bistvene so postale digitalne tehnologije, saj omogočajo nadaljevanje dela, spremljanje širjenja virusa ali pospešeno iskanje zdravil in cepiv. Vseeno pa bi morale države članice EU okrepiti prizadevanje za izboljšanje pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji, dodeliti spekter 5G, izboljšati digitalna znanja in spretnosti državljanov ter digitalizirati podjetja in javni sektor.
Vendar pa velik del prebivalstva EU (42 odstotkov) še vedno nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, se je pa uporaba interneta v času pandemije močno povečala, najbolj uporaba videoklicev (60 odstotkov), internetnega bančništva (66 odstotkov) in nakupovanja (71 odstotkov). Indeks DESI še kaže, da podjetja postajajo vse bolj digitalizirana, pri čemer imajo velika podjetja vodilno vlogo, enako je s trendom e-trgovanje. Povečuje se tudi trend uporabe digitalnih javnih storitev na področju e-uprave in e-zdravja, kar omogoča večjo učinkovitost in prihranke za vlade in podjetja, boljšo preglednost ter večjo državljansko udeležbo v političnem življenju, še navaja evropska komisija.
Do izdelkov prek videoklica
Spletna trgovina lahko potrošniku zelo podrobno predstavi svojo ponudbo, s fotografijami, videi in mnenji drugih kupcev, kar kupcu močno olajša nakupno odločitev. Korak naprej je nakup izdelkov prek videoklica, saj si kupci želijo izdelek pogledati in doživeti enako kot v fizični trgovini.
Zametki tega trenda so se pojavili v letu 2017 na Kitajskem, ko sta se združila največja digitalna pojava, e-trgovina in prenos v živo (ang. livestreaming). Kitajski spletni prodajalec Taobao je lanskega aprila omogočil kmetom, da so gostili prenose v živo in tam prodajali svoje izdelke, saj so s tem želeli dvigniti njihove prihodke. Tako si je produkte v živo ogledalo več kot 400 milijonov ljudi. Kitajski trg prenosov in prodaje v živo je vmes zrasel bolj, kot so sprva predvidevali analitiki. Trend pa bo dvignila še više kombinacija zabave, spletnih skupnosti in trgovine. Naslednja generacija spletne trgovine bo radikalno drugačna, saj bo več vključevanja, interaktivnosti in družabnosti.
Privlačna izkušnja privablja kupce
V času izolacije zaradi koronavirusa so v A1 Slovenija uvedli virtualno spletno trgovino A1 Live Shop, kjer so imeli v dveh mesecih 1000 naročil. FOTO: arhiv podjetja A1 Slovenija
Kot pojasnjujejo v A1 Slovenija, so A1 Live Shop postavili in zagnali v treh mesecih. V tem času so zgradili trgovino, jo opremili, izbrali in pripravili ekipo svetovalcev ter umestili rešitev na svojo spletno stran. V projekt so bili vključeni številni, od arhitektov in zunanjih izvajalcev, ki so pripravili prostor, pa vse do internih IT- in mrežnih strokovnjakov, helpdeska, nabave, prodaje in ekipe trenerjev ter ponudnik programske opreme Whisbi.
V dveh mesecih do 1000 naročil
Za ta korak so se v A1 Slovenija, kjer so imeli v dveh mesecih 1000 naročil, odločili, ker so želeli postaviti nov prodajni kanal, ki omogoča najboljši preplet izkušnje offline in online, saj gre za kombinacijo klasične, fizične prodajalne in virtualne izkušnje. Obenem želijo povečati delež digitalnih kanalov ter izboljšati konverzijo in izkušnjo na obstoječem kanalu online. »Prodajno mesto lahko uporabnik obišče po spletu in se prek ene od številnih kamer poveže s svetovalcem. Ta ga sprejme, se z njim sprehodi po prodajnem mestu, prisluhne njegovim željam in potrebam ter pomaga pri morebitnih težavah,« še navajajo v družbi. Želijo si, da bi v dveh letih LiveShop po obsegu naročil postal največja trgovina v mreži A1, ki pokriva celotno Slovenijo. Obenem pa bi si želeli prodajo, ki bi bila primerljiva z večjim prodajnim mestom.
Medijska hiša Delo z družbo AV Living Lab 15. in 16. 9. organizira mednarodno konferenco City as a Lab: Mobilnost 2020. Dogodek bo v dopoldanski globalno-virtualni obliki in bo brezplačen z obvezno prijavo. Poglobite se v trende mobilnosti in spoznajte domače in tuje strokovnjake iz najbolj prepoznavnih podjetij s področja avtomobilizma in informacijske tehnologije. Zagotovite si svoje mesto.
Personalizirane spletne storitve
S ciljem kupcem ponuditi dodatne spletne storitve v okviru projekta digitalizacije prodajne mreže so julija znamke Renault, Nissan in Dacia strankam omogočile videoklic v živo. Strankam se tako prek uporabe spletne kamere in mikrofona omogoča neposreden stik s prodajnim svetovalcem, kot da bi se srečala v samem salonu. Videoklic v živo je, kot navajajo v Skupini Renault, personalizirana spletna storitev, kjer je prek videorazgovora s prodajnim svetovalcem v izbranem salonu mogoče pridobiti informacije o novem ali rabljenem vozilu, dobiti pomoč pri sestavljanju izbranega modela vozila in opreme v spletnem konfiguratorju, zaprositi za elektronski katalog ali ponudbo itd. Tehnologija svetovalcu ob računalniku omogoča tudi uporabo mobilnega telefona, s čimer se lahko svetovalec sprehodi do razstavljenega vozila in v živo predstavi to vozilo.
Na področje videonakupovanja je konec maja vstopil tudi Big Bang, ki je ob tem uvedel hitro dostavo; ta storitev je za zdaj na voljo v Ljubljani.
