Promet in energetika ključni za ogljično nevtralnost Slovenije

Okoljski odtis Slovenije bistveno presega njeno biokapaciteto, tj. proizvodno sposobnost naših ekosistemov.

Objavljeno
27. marec 2019 15.49
Posodobljeno
27. marec 2019 16.34
Promet in energetika bosta ključni za ogljično nevtralnost Slovenije, ki naj bi jo dosegli do leta 2050. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana - Promet in energetika bosta ključni za ogljično nevtralnost Slovenije, ki naj bi jo dosegli do leta 2050. To so rezultati študije o znižanju ekološkega odtisa, ki so jo danes predstavili na ministrstvu za okolje. Naša država bi lahko v najboljšem primeru z različnimi ukrepi do leta 2030 okoljski odtis zmanjšala za 12,6 odstotka. In sicer z ukrepi krepitve biokapacitete gozdov, povezave med proizvodnjo elektrike s sončnimi elektrarnami in uporabo električnih vozil (trajnostni energetski krog), energetsko učinkovitostjo stavb in zmanjšanjem rabe F-plinov.

Na področju F-plinov, ki se največ uporabljajo v hladilnih napravah, je znižanje okoljskega odtisa odvisno predvsem od uspešnega izvajanja uredbe EU, prispevek k celotnemu znižanju okoljskega odtisa pa je manjši kot pri prej navedenih ukrepih. Največ lahko sicer k omenjenemu cilju prispeva trajnostni energetski krog. Strategija in cilji EU na področju prometa so povezljivost, učinkovitost, ničelna stopnja onesnaženja do leta 2050, nič smrtnih žrtev v prometu in nič rabe papirja. Tudi evropska komisarka Violeta Bulc je Sloveniji priporočila, naj se osredotoči na projekte v povezavi z razogljičenjem prometa in s čezmejno razsežnostjo.
 

Zmanjšanje ogljičnega odtisa za 20 odstotkov


Nacionalna razvojna strategija, ki jo je vlada sprejela decembra 2017, določa cilj zmanjšanja okoljskega odtisa za 20 odstotkov oziroma iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Ta cilj je vključen tudi v predlog nacionalnega programa varstva okolja.

Kazalec o ekološkem/okoljskem odtisu sodi med najbolj razširjene in priznane integrirane kazalce trajnosti. Predstavlja rodovitno površino, potrebno za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, za ohranjanje življenjskega sloga ter za odlaganje (pri tem) nastajajočih odpadkov. Kazalec razvija in spremlja globalno omrežje - Global Footprint Network.

Da je letošnje leto za Slovenijo zelo pomembno, je uvodoma poudaril že državni sekretar Simon Zajc, saj se bomo morali odločiti, kakšno Slovenijo si želimo sredi tega stoletja. "Na MOP si prizadevamo, da bi bil ta cilj ambiciozno zastavljen. Da bi bili leta 2050 nevtralni glede emisij toplogrednih plinov. Pri tem je pomembno je, da si znamo te aktivnosti pravilno razporediti in da sodelujejo tudi drugi resorji. Da je časa za ukrepe vedno manj, so nas opozorili tudi mladi na Podnebnem shodu, zato poudarjam, da stroški neukrepanja kažejo, da ambiciozna podnebna politika ni možnost, ampak nuja," je še poudaril Zajc.

image
Da je letošnje leto za Slovenijo zelo pomembno, je poudaril Simon Zajc, saj se bomo morali odločiti, kakšno državo si želimo sredi tega stoletja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Okoljski odtis visoko integriran indikator


V okviru projekta je bila opravljena tudi ocena uporabnosti okoljskega odtisa kot kazalnika za oblikovanje in spremljanje politik trajnostnega razvoja. Gre za celosten in visoko integriran indikator, ki omogoča primerjave med državami in med različnimi sektorji po enotnem merilu s poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov. Koristen je za pripravo širokih strateških ukrepov, ki vključujejo več sektorjev hkrati. Za razliko od kazalnikov, kot so nacionalne emisije toplogrednih plinov, okoljski odtis upošteva tudi mednarodno trgovino, saj je osnovan na dejanski potrošnji v državi in ne na proizvodnji. Za Slovenijo je to zelo pomembno, saj je kot razvito tržno gospodarstvo neto uvoznik okoljskega odtisa, tako uvoz kot izvoz okoljskega odtisa pa sta večja od odtisa potrošnje v sami državi.

Okoljski odtis Slovenije bistveno presega njeno biokapaciteto, tj. proizvodno sposobnost naših ekosistemov, kar pomeni, da smo v letu 2013 imeli okoljski deficit v višini 4,7 globalnega hektarja na osebo. Višek je okoljski odtis dosegel leta 2007, nakar se je zaradi učinkov ekonomske krize znižal. Od ukrepov okoljske politike pa je odvisno, ali se bo v prihodnosti ponovno zvišal, ali pa se bo še naprej zniževal, je poudaril avtor poročila Jernej Stritih.

image
Gozdovi so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj ranljivi, zato je potrebno povečati njihovo odpornost. FOTO: Mavric Pivk/Delo


K relativno visoki biokapaciteti največ prispevajo gozdovi z najvišjo lesno zalogo na hektar v EU, pa je dodal soavtor poročila Jurij Stritih. V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da so gozdovi zaradi podnebnih sprememb vedno bolj ranljivi in da ne moremo pričakovati samodejnega povečevanja njihove biokapacitete tudi v prihodnje. V primeru, da ne pride do večjih motenj, se biokapaciteta še lahko povečuje, a predvsem je potrebno povečati odpornost gozdov. To pomeni bolj intenzivno in premišljeno gojenje gozdov, spremembo sestave drevesnih vrst in njihovo pomlajevanje. Les pa se lahko v še večji meri uporablja za zmanjšanje okoljskega odtisa stavb.
 

Uvajanje električnih vozil


Največ k okoljskemu odtisu Slovenije prispeva ogljični odtis - poraba fosilnih goriv v prometu in energetiki. Uvajanje električnih vozil in povečanje deleža fotovoltaike lahko rešuje obe problematiki hkrati ob primernem pristopu. Tehnologije sončnih elektrarn, baterij in električnih vozil so že zrele in dolgoročno cenejše od proizvodnje elektrike in prevoza s fosilnimi gorivi, pa je povedal avtor koncepta trajnostnega energetskega kroga Andrej Pečjak.

image
Uvedba električnih vozil mora biti podprta z drugimi ukrepi trajnostne mobilnosti, sicer lahko pride do povratnega učinka. FOTO: Blažž Samec/Delo


Po njegovih besedah široka uvedba trajnostnega energetskega kroga predstavlja tako okoljsko kot ekonomsko priložnost, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Slovenija že ima vse potrebne tehnologije in znanja na tem področju in zaradi svoje majhnosti lahko prevzame vlogo vodilnega trga v EU na področju pametne povezave med razpršeno proizvodnjo elektrike s sončnimi elektrarnami, električnimi vozili in skladiščenjem elektrike v baterijah v vozilih in doma. Poleg tehnologij je za pospešeno uvajanje trajnostnega energetskega kroga treba zagotoviti tudi ustrezen regulatorni okvir in storitve ponudnikov elektrike na trgu.

Uvedba električnih vozil mora biti podprta z drugimi ukrepi trajnostne mobilnosti (javni prevoz, peš hoja, kolesarjenje), sicer lahko pride do povratnega učinka zaradi bistveno nižje cene prevoženega kilometra z električnim avtom, še pravi Pečjak. V Sloveniji smo že bistveno izboljšali energetsko učinkovitost gospodinjstev, javne in poslovne stavbe pa zaenkrat še ne dosegajo ciljev energetske učinkovitosti in posledičnega zmanjšanja okoljskega odtisa. To pomeni, da je na tem področju še precej potenciala za izboljšanje.