Razpis, ki občanom odpira vrata v prihodnost

Prvih osem milijonov evrov čaka občine, ki so se s svojimi projekti podale na pot digitalne preobrazbe.
Fotografija: Danski København je dober zgled pametnega mesta; kupilo je platformo, na kateri loklalni startupi razvijajo pametne rešitve za specifične lokalne potrebe. Mesto je živi laboratorij. FOTO: Igor Modic/Delo
Odpri galerijo
Danski København je dober zgled pametnega mesta; kupilo je platformo, na kateri loklalni startupi razvijajo pametne rešitve za specifične lokalne potrebe. Mesto je živi laboratorij. FOTO: Igor Modic/Delo

Podobno kot gospodarski subjekti in institucije tudi občine uvajajo digitalno tehnologijo na svoja področja in v svoje procese z različno hitrostjo in zagnanostjo. Nekatere so pripravljene in v nizkem štartu pred novo evropsko perspektivo, ki poudarja zeleno in digitalno tudi v lokalni samoupravi in v širšem družbenem okolju, druge za to še nimajo pravega posluha. Vse pa je pritegnil razpis za vzpostavitev pametnih mest in skupnosti, ki ga je država dolgo obljubljala in končno objavila; osem milijonov evrov zdaj čaka, da občanom odpre vrata v prihodnost.

Zanimanje za razpis je zelo veliko. Po njegovi objavi se je že prvega spletnega informativnega dneva udeležilo koli 250 predstavnikov občin in organizatorje zasulo z množico vprašanj vsebinske in tehnične narave. Razpis je namreč izjemno zahteven, saj med drugim terja tudi poglobljena informacijsko-tehnična znanja in zadeva celotne povezane občine.
Pri tem lahko precej pomagajo krovne organizacije občin, ko ugotavljajo in prepoznavajo njihove interese, zagotavljajo potrebne informacije, usposabljanja in povezujejo občine s podjetji in drugimi deležniki, ki ponujajo pametne rešitve.


Ponudniki stojijo v vrsti


Občine, ki so se podale na pot digitalne preobrazbe, se združujejo tudi v komisiji za digitalno preobrazbo pri Skupnosti občin Slovenije (SOS). Predsednik komisije Tine Radinja je ob nedavni predstavitvi rešitev 18 podjetij povedal, da se je z razpisom ministrstva za javno upravo (MJU) za pametna mesta in skupnosti zanimanje občin za digitalizacijo za nekajkrat povečalo. S tem pa seveda tudi interes podjetij, da občinam predstavijo svoje storitve, znanje in veščine. Radinja ugotavlja, da so občine na različnih stopnjah digitalne zrelosti, od začetnic do tistih, ki že imajo temelje in jasno opredeljene strateške usmeritve, in pričakuje, da jim bo povezovanje omogočilo bolj smele korake proti digitalizaciji. Za digitalno manj zrele občine je to enkratna priložnost, da nadomestijo zaostanek.

Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar je do razpisa tudi kritična: že nastavljeni konzorciji se drobijo v manjše, kar pomeni, da bo manj občin dobilo več denarja, več pa jih bo ostalo brez projektov. Po njenem bi si moralo ministrstvo boj prizadevati za to, da določene rešitve ponudi vsem občinam. Ena od ključnih pomanjkljivosti, ki so jih v skupnosti občin ugotovili skozi svoje delavnice, so digitalne veščine in kompetence kadra na občinah. Zato jih veseli, da je ministrstvo sledilo priporočilom, da se stroški dela in nadgraditev digitalnih veščin zaposlenih v občinski upravi v razpisu štejejo med upravičene, prav tako stroški zunanjih strokovnjakov in svetovalcev.

Primer domačega pametnega pristopa je Idrija. Tam so posamezne silosne rešitve med seboj povezali, da med seboj komunicirajo kot celosten sistem, ki ustvarja prihranke in optimizira procese. FOTO: Igor Mali/Delo
Primer domačega pametnega pristopa je Idrija. Tam so posamezne silosne rešitve med seboj povezali, da med seboj komunicirajo kot celosten sistem, ki ustvarja prihranke in optimizira procese. FOTO: Igor Mali/Delo


V razpisu je precejšen poudarek na trajnostnih učinkih projektov. Zato, sklepa Vidmarjeva, bodo morale občine jasno opredeliti vpliv na naravo, na ljudi in na gospodarstvo, pa tudi, kako bodo to izmerile, spremljale in poročale. »Ker gre za pilotne projekte, morajo biti pričakovanja zmerna, vendar bodo posamezni konzorciji na to vprašanje morali odgovoriti v roku dveh mesecev, do oddaje projektnih predlogov.« V SOS poudarjajo tudi poslanstvo nevladnih organizacij pri vključevanju najširše javnosti v projekte. Na primer: če občina načrtuje posodobitev izposoje koles, bo največ uporabniških informacij pridobila od kolesarskega društva, če se osredotoča na turizem, bodo nepogrešljivi deležniki s tega področja.

Tudi na Združenju občin Slovenije pravijo, da so, tako kot občine, veseli vseh razpisov, katerih rezultat so pridobitve, ki pomenijo izboljšanje pogojev življenja občanov in občank. Nenazadnje je temeljna vloga združenja, da z vsebinskimi predlogi vpliva na državo in tudi na EU, da občine dobijo čim več priložnosti za pridobivanje razvojnih sredstev.


Samo začetek trajnih procesov


»S tematsko širino smo lahko relativno zadovoljni,« pa pravijo v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS), »če razpis jemljemo kot dober začetek kontinuiranih digitalizacijskih procesov v občinah.« Sploh, če bo, kot poudarja minister za javno upravo Boštjan Koritnik, tokrat razpisana vsota res samo začetni vložek, ki bo tam, kjer bo dovolj interesa, ustrezno povečan. Občine so namreč pričakovale dvakrat več, saj so odločevalci sprva napovedovali 16-milijonski razpis.

image_alt
Življenje v pametnem mestu je bolj kakovostno in varno


Zanimalo nas je, koliko projektov je že na obzorju; ministrstvo je ob objavi razpisa ocenjevalo, da jih bodo z razpisano vsoto lahko izpeljali približno osem. Na ZMOS so v napovedih še previdni: »Število projektov bo znano šele po dejanskem številu prijav, saj ta trenutek še ni znano niti, koliko bo konzorcijev občin, ki se bodo prijavile v aprilskem ali septembrskem roku. Razumljivo je, da tako hitro in pred razčiščenjem vseh odprtih vprašanj, kadrovskih zmožnosti, koordinacij med potencialnimi partnerji v konzorcijih itd. na to ni mogoče natančno odgovoriti.«

In kaj si v ZMOS obetajo od projektov? Nekateri rezultati bodo po njihovem vidni že med razpisom, večina pa kasneje. Procesi niso muhe enodnevnice, ampak so kontinuirani, zahtevajo tudi ustrezno vzdrževanje, povezljivost, dostopnost in posredovanje odprtih podatkov. Načeloma pa: »Projekti morajo biti pripravljeni tako, da rezultati nudijo občanom prijazne digitalne rešitve, ki olajšajo uporabniku dostop do storitve, trajnostno naravnanost, ekonomičnost in druge prednosti, ki jih bodo ocenjevali oziroma točkovali v procesu izbora.«

Po besedah Matjaža Rakovca, predsednika ZMOS, si veliko občin precej obeta od tega razpisa, a je, glede na relativno omejen obseg sredstev, namenjen posameznemu konzorciju, realno pričakovati, da bo na prvem razpisu uspešnih le nekaj konzorcijev občin z najboljšimi rešitvami. »Razpisi z višjimi zneski šele prihajajo, saj je Evropska unija v načrtu okrevanja in odpornosti predvidela najmanj 20 odstotkov sredstev za digitalizacijo; skupna vrednost za Slovenijo je 5,2 milijarde evrov. Zneski bodo torej veliki, občine pa bodo morale ustrezno in pravočasno pripraviti projekte.«

V Kranjski Gori so se lotili problematike velikega števila obiskovalcev v enem dnevu in prek celostnega reševanja naslavljajo probleme tekočega in mirujočega prometa, komunale, energetike, informativnih tabel ... FOTO: Jure Eržen/Delo
V Kranjski Gori so se lotili problematike velikega števila obiskovalcev v enem dnevu in prek celostnega reševanja naslavljajo probleme tekočega in mirujočega prometa, komunale, energetike, informativnih tabel ... FOTO: Jure Eržen/Delo


Predvsem na mestnih občinah je po Rakovčevih besedah velika odgovornost, da uvajajo spremembe pred ostalimi, saj so nosilke razvoja v regiji in lahko s sodelovanjem in vključevanjem manjših občin dosežejo skupne povezovalne cilje. Nujen bo preboj na področju digitalizacije, največja izziva za vse občine pa sta ustrezen kader in pripravljenost na spremembe.


Veliko informacij, veliko vprašanj


Razpisanih osem milijonov evrov je namenjenih pospešitvi uvajanja inovativnih tehnoloških rešitev, ki bodo občinam omogočile boljše upravljanje, komuniciranje, proaktivno reševanje problemov, koordiniranje virov in procesov za hitro odzivanje, minimiziranje posledic nepredvidenih dogodkov in naravnih nesreč ter zagotavljanje bolj kakovostnega življenja občanov in obiskovalcev. Vsoto naj bi črpali tri leta; letos 0,2 milijona evrov, prihodnje leto 3,8 milijona in leta 2023 štiri milijone evrov.

image_alt
Pametne stavbe vodijo do pametnih mest


Denar bo šel za sofinanciranje priprave, organizacije, izvedbe in promocije demonstracijskih projektov. Ti so lahko raznoliki: upravljanje z viri in infrastrukturo, skrb za okolje, zdravo in aktivno življenje, mobilnost, logistika in transport, kultura, šport in turizem, varnost in zaščita. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo poleg tehnologije interneta stvari izkoristili in učinkovito povezali napredne tehnologije, kot so Big Data, umetna inteligenca, virtualna in obogatena resničnost, računalništvo v oblaku, tehnologija veriženja blokov, digitalni dvojčki. Kandidirajo lahko občine, združene v konzorcije (interesne ali geografske, razen izjemoma najmanj štiri občine). Sofinancira se 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta oziroma od 300 tisočakov do milijona evrov (brez DDV). Prijaviti se je mogoče za dva roka, do 23. aprila ali 10. septembra.

Časa za prijavo ni veliko, zato občine pri odločevalcih mrzlično iščejo odgovore in pojasnila. Na primer: Ali se lahko prijavijo, denimo, s pametnimi polnilnicami, e-vozili, sistemi deljenja vozil, prevozi za starejše … Odgovor: Vse to so dobre, zaželene rešitve, vendar že videne, iščemo nekaj več. MJU predlaga, da ukrepe med seboj povežejo in nadgradijo z inovacijami in dodano vrednostjo.



Tudi odgovor na vprašanje, ali bodo rešitve za posamezne konzorcije potem na voljo vsem občinam, ni najbolj razveseljiv za občine. Načeloma ima konzorcij, ki sofinancirane rešitve naroči, do njih avtorske pravice – razen, če je projekt že v osnovi zasnovan širše. Bodo pa največ točk pri ocenjevanju dobile odprtokodne rešitve, od katerih bi imela koristi vsa Slovenija. Upoštevati je namreč treba tudi interes gospodarstva, da produkte razvija naprej in od tega živi. Ali lahko posamezna občina nastopi v istem roku v več konzorcijih? Odgovor je nikalen, na enem roku je lahko le v enem konzorciju, na naslednjem roku pa v drugem. Če bodo vsa sredstva, predvidena za letos, počrpana že v prvem razpisu, bo ministrstvo poskušalo zagotoviti dodatno vsoto denarja za jesenski rok.

Preberite še:

Komentarji: