Rešitve za zeleno gospodarstvo

To je odgovor na trajnostni razvoj in podnebno energetske izzive.
Fotografija: Slovenija bi bila lahko referenčna država v prizadevanjih za zelene tehnologije in inovacije. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Slovenija bi bila lahko referenčna država v prizadevanjih za zelene tehnologije in inovacije. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ljubljana – Razogljičenje družbe da ali ne, že nekaj časa ni več vprašanje, saj se vsi zavedamo, da nujno potrebujemo zelene rešitve in zeleno gospodarstvo. Vprašanje pa je, kako hitro in na kakšen način priti do tega. Odgovore in rešitve so iskali na prvem letošnjem Zelenem zajtrku »GreenTech Inovation«, ki ga je organiziral Center energetsko učinkovitih rešitev (CER).

Na dogodku so povezali različne akterje, ki lahko pomagajo izboljšati strategijo razvoja in multiplikativne učinke zelenega krožnega gospodarstva ter zelene investicije doma in širše, ter spodbuditi konstruktivno razpravo, kako skupaj podpreti in uskladiti različne politike za razvoj zelenega gospodarstva in kako po tej poti v sodelovanju z gospodarstvom doseči energetsko podnebne cilje (tudi zato, da EU ne bomo plačevali kazni zaradi nedoseganja teh ciljev). Slovenija bi bila lahko referenčna država v prizadevanjih za zelene tehnologije in inovacije.


Potrebne bodo korenite spremembe


Poslanstvo CER je povečevanje energetske učinkovitosti, večja uporaba čiste energije in zmanjševanje toplogrednih plinov, torej razvoj v smeri zelenega gospodarstva in zelenih investicij. Kljub temu, je poudarila Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER, v ospredje postavlja človeka, njegovo zdravje, dobro počutje, kakovost bivanja, varovanje okolja. CER aktivno mreži v več sektorjih, deluje v treh sekcijah – na področju trajnostne mobilnosti, trajnostne energije in nepremičnin –, od letos pa še v inovativni energetiki. Na vseh teh sektorjih, ki so energetsko potratni, bodo potrebne korenite spremembe. CER želi v prihodnosti doseči merljive ukrepe, sodelovati z regulatorji in spodbuditi podjetja, da se transformirajo v zelenem gospodarstvu, da bodo koristila sebi in okolju.

Po programu naj bi bila gostja zajtrka tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc, a jo je zaradi bolezni nadomestil član njenega kabineta Blaž Pongračič in umestil temo v evropski okvir. Kot je dejal, je razogljičenje tudi ena od prioritet evropske komisije. Vidi ga kot priložnost, kjer moramo sodelovati vsi, ker vsi uporabljamo dobrine ogljične družbe. Stroški podnebnih sprememb so čedalje večji, samo zaradi onesnaženega zraka v EU vsako leto umre 400.000 ljudi, stroški zaradi onesnaženja, ki je posledica prometa, pa dosegajo 470 milijard evrov. EU je sicer največje gospodarstvo na svetu, a je kot onesnaževalec na tretjem mestu, za Kitajsko in ZDA. Ob tem, da je BDP v 20 letih povečala za polovico, ji je hkrati uspelo zmanjšati delež izpustov toplogrednih plinov. Pri tem je ena vodilnih v svetu na področju zelenih tehnologij in razvoja.
Razogljičenje, kot ga predvideva evropska strategija do leta 2050, predvideva več scenarijev, povezovalo pa bo veliko sektorjev: energetiko, promet, kmetijstvo, gradbeništvo in industrijo.


Prometna strategija na treh stebrih


Prometna strategija temelji na povečanju učinkovitosti prometa, digitalizaciji, na mobilnosti kot storitvi (zmanjšanju uporabe osebnih avtomobilov in prehodu na souporabo ali delitev prevoznih sredstev), na multimodalnosti oziroma kombinaciji načinov prevoza (prehod na ladje in železnice, ko gre za dolge poti). Poudarek bo tudi na povečanju učinkovitosti goriva in bolj učinkovitih vozilih. Pred kratkim je bila na primer sprejeta direktiva, po kateri bodo morale države poskrbeti, da bo določen del vozil v javnem prometu in transportu nizko- ali brezogljičen. EU, je dodal Pongračič, določa zgolj cilje; kako jih doseči, pa je na podjetjih, inovatorjih, univerzah. EU sama ne terja elektromobilnosti, ampak nizkoogljično mobilnost.

In koliko bo EU za to namenila? Večletni finančni okvir predvideva, da bo šlo za razogljičenje 25 odstotkov sredstev. Za promet, energijo in digitalizacijo pa bo šlo 60 odstotkov sredstev. Obetajo se namenski razpisi za več sektorjev skupaj. Za raziskave in razvoj bo šlo 35 milijard evrov, poseben inovacijski sklad pa bo imel deset milijard evrov do 2030 za razvoj novih čistih tehnologij.


Dobre prakse


Na zajtrku so prikazali tudi dobre prakse vpliva zelenih inovacij na gospodarstvo in lokalne skupnosti. Projekt Urban-E, celovite rešitve energetske oskrbe in mobilnosti za mesta, je predstavil Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije v Petrolu, zelene investicije v BTC, mestu v mestu, pa tamkajšnji direktor enote za energetski menedžment Janez Povše. Pri Petrolu s svojo zeleno strategijo sledijo trem ciljem, okoljskim, energetskim in ekonomskim. Sodelujejo (tudi s konkurenti) na področju pametne specializacije, zelo uspešni pa so tudi pri prijavljanju na evropske projekte. Projekt Urban-E je plod sodelovanja med Bratislavo, Zagrebom in Ljubljano, prav danes bodo v okviru projekta v Ljubljani odprli prvo javno mini vozlišče za hitro polnjenje električnih vozil.

BTC, ki se sicer ukvarja predvsem z upravljanjem nepremičnin, logistiko, IT, inovativnostjo in digitalizacijo, veliko vlaga v zelene investicije (52 milijonov za trajnostni razvoj, 6,8 milijona za povečanje energetske učinkovitosti in 4,3 milijona evrov za mobilnost). Iz tega je zraslo veliko konkretnih projektov, med drugim tudi ogrevanje vodnega mesta z odpadno toploto iz Julona, vključili so se tudi v projekt NEDO.

Komentarji: