»Smo podjetje za mobilnost in potovanja«

Marjan Beltram, izvršni direktor za mobilnost v Nomagu pravi, da si želijo, da bi, tako kot v tujini, tudi v Sloveniji čim več ljudi uporabljalo javni prevoz.

Objavljeno
12. junij 2019 06.00
Posodobljeno
12. junij 2019 06.00
Na področju trajnostne mobilnosti je jasno začrtana pot najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredi država, pravi Marjan Beltram, izvršni direktor za mobilnost v Nomagu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – »Zanima nas vsak premik od točke A do točke B, pa naj gre za dnevne prevoze v šolo ali službo, potovanje v Mongolijo ali na Antarktiko ali pa za poslovno potovanje v New York. Javni promet želimo povezati z mikromobilnostjo ter potnikom omogočiti preprosto rešitev tudi za prvi in zadnji kilometer njihove poti,« razlaga Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti v družbi Nomago, ki je že 18 let »ujet« v svetu potovanj in letalskih prevozov. »Naš cilj je, da čim več ljudi začne uporabljati javni prevoz, s čimer bodo tudi prispevali svoj delež k zeleni zgodbi Slovenije,« še pravi.
 

Kdaj bo po vašem mnenju Slovenija uresničila to zeleno zgodbo?

Vse je odvisno od tega, kam bomo investirali. Ali bo to v širitev infrastrukture ali pa bomo vlagali v spremembo načina razmišljanja in gibanja. Slovenija je po mojem mnenju na dobri poti, saj smo končno začeli vleči prave poteze. V Nomagu nas ne zanima zgolj javni prevoz, ampak tudi njegove dopolnitve, torej kolesa, car sharing, skiroji …, celotno področje mobilnosti. Do optimalnih rešitev in razbremenitve prometne infrastrukture po mojem mnenju lahko vodi zgolj kombinacija različnih rešitev.
 

Kako bomo sploh lahko spremenili navade ljudi in jih preusmerili v uporabo javnega potniškega prometa, če pa statistični podatki kažejo, da je vsako leto več registriranih avtomobilov; lani jih je bilo dva odstotka več kot leta 2017, in sicer kar 1.143.150?


To je tako kot večno filozofsko vprašanje: kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? Ali bomo najprej spreminjali navade ljudi in jih iz avtomobilov spravili na javne prevoze, ki mogoče še niso optimalni, ali pa bomo najprej postavili učinkovit sistem z odlično frekvenco prevozov, vendar bomo sprva vozili napol prazni. Po mojem mnenju bi morali vzporedno delati na obeh straneh. Korak v pravo smer je bila junijska uvedba hitrih linij, ki so jih naši potniki zelo pogrešali. Ko se bo enkrat povečalo število ljudi v javnem potniškem prometu, bomo morda lahko začeli razmišljati tudi o uvedbi tako imenovanega voznega pasu »carpool«, ki bi bil namenjen izključno vozilom z več potniki.

image
”Naša strategija poleg geografske širitve poslovanja predvideva tudi rast z novimi inovativnimi storitvami mobilnosti na področju drugih prevoznih sredstev,” pravi Marjan Beltram. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Navade bi morali začeti spreminjati že pri otrocih, saj bi s tem dosegli najhitrejši učinek. Ko spremeniš otroka, spremeniš celo družino. Če bomo prepričali družine, da bi namesto treh avtomobilov imele dva, bomo naredili zelo veliko. A žal o tem govorimo veliko premalo. Ko greš v tujino, sploh ne pomisliš, da bi najel avto, ampak uporabljaš javni prevoz. V Ljubljani pa si ves čas v mestu in sploh ne pomisliš na javni prevoz, čeprav je ta zelo dober. Vsak od nas bi lahko vsaj dvakrat na leto za pot do službe izbral javni promet. Verjetno bi marsikdo ugotovil, da je to zelo dobra alternativa, predvsem pa udobna in cenejša.

Z avtobusi se danes najpogosteje vozijo šolarji do 18. leta, ki pa po opravljenem vozniškem izpitu presedlajo na avto. To je žalostno. Sam poznam veliko Ljubljančanov, ki nimajo več avtomobila, ali pa mlajših, ki sploh nimajo izpita za avto. Mišljenje se počasi spreminja, predvsem v večjih urbanih središčih. Z ženo imava samo še en avto, drugega sva prodala. Če se zgodi, da ga nujno potrebujeva oba in ni druge možnosti, si ga eden od naju sposodi v sistemu car sharinga.
 

Ves svet je v procesu velike transformacije, saj digitalizacija in trajnost spreminjata vsakodnevno poslovanje. Kako se je vaše podjetje prilagodilo vsem tem spremembam?


Po mojem mnenju na tem področju v Sloveniji orjemo ledino. Vedno pravim, da smo leto dni star startup s 1000 zaposlenimi, a obenem tudi 20 let stara potovalna agencija in 90 let star avtobusni prevoznik. Z ustanovitvijo Nomaga smo postali podjetje za mobilnost in potovanja.

image
Nomago InterCity povezuje sedem evropskih držav, 31 mest in šest letališč. FOTO: Arhiv podjetja


Čeprav je bil Nomago z združitvijo desetih podjetij ustanovljen šele sredi lanskega leta, nam je v tem kratkem času že uspelo veliko narediti. Bili smo prvi, ki smo vozovnice za IJPP začeli prodajati po spletu, vzpostavili smo shuttle povezavo z Benetkami, Brnikom in Trstom, v Celju in okoliških občinah smo vzpostavili sistem za najem koles Nomago Bikes, z InterCityjem pa smo se zdaj podali v popolnoma novo digitalno zgodbo. Nomago InterCity, ki povezuje sedem evropskih držav, 31 mest in šest letališč, potrjuje našo zavezo za vzpostavitev množičnega prevoza, ki bo dostopen ljudem in kjer bo potnik na prvem mestu.

Želimo si, da bodo vsi naši potniki zadovoljni. Zato smo vzpostavili tudi lastni klicni center in si začeli prizadevati za boljšo uporabniško izkušnjo. Ne bom rekel, da smo najboljši. Vendar pa to želimo biti in se trudimo biti vedno boljši.
Želimo si, da bi bile vse naše storitve dostopne kjerkoli in kadarkoli – ali je to v stiku z nami osebno, po spletu, prek mobilne aplikacije ali klicnega centra. Hočemo biti blizu naših strank. A to lahko dosežemo le, če se zavedamo, da smo lahko dobri samo toliko, kot je dober najšibkejši člen. Vsakdo v našem podjetju se mora zavedati, da ni tu samo zaradi sebe, ampak zaradi drugih.
 

Ali dobite veliko predlogov za morebitne spremembe?


Odkar smo vzpostavili klicni center in centralizirali celotno službo na enem mestu, dobimo zelo veliko predlogov. V zadnjih nekaj mesecih opažamo, da se je tudi število pritožb začelo zmanjševati, hkrati pa se je začelo povečevati število pohval in predlogov. Vsako pritožbo namreč preverimo in poskušamo ugotoviti, kaj se je zgodilo. Vedno poskrbimo, da stranka dobi odgovor ali vsaj opravičilo.
 

Kaj je za vas optimalna ponudba za potnika?


Ko smo lani vzpostavili direktno povezavo z letališčem v Benetkah, smo se odločili, da bomo spremenili celotno izkušnjo za potnike. Zato smo postavili tri različne tipe sedežev: razred​ premium, ekonomski razred in razred, namenjen družinam in prijateljem. Dodali smo tudi vse za sedanji čas potrebne stvari, ki jih nekdo potrebuje na poti, torej wi-fi, električne in USB-vtičnice in toaletne prostore. Z Nomagom InterCityjem želimo to razširiti, saj bomo predvidoma že v kratkem začeli na teh linijah testirati tudi satelitsko televizijo. Če bodo testi uspešni, jo bomo vzpostavili na celotni mreži​ InterCity.

Mogoče bomo nekoč imeli enotno vozovnico za celoten javni potniški promet in za vse oblike mobilnosti.

 

Kakšen vozni park pa ima Nomago? Koliko kilometrov ste prevozili lani in koliko jih boste predvidoma letos? Koliko potnikov prepeljete na leto?


Imamo več kot 700 avtobusov oziroma vozil v različnih razredih, s katerimi smo lani prevozili več kot 30 milijonov kilometrov in prepeljali več kot deset milijonov potnikov. To je približno toliko, kot če bi 700-krat obkrožili Zemljo okoli ekvatorja. Nomago je že danes med največjimi ponudniki mobilnosti v regiji, v petih letih pa nameravamo število potnikov povečati na več kot 15 milijonov.

Vedno skrbimo za čim boljšo optimizacijo našega voznega parka. Trenutno uvajamo nov sistem sledenja vozilom in optimizacije samega poslovanja, s čimer bomo zmanjšali porabo goriva, poskrbeli za varnost vseh, predvsem pa naših najmlajših potnikov, katerih varnost je vedno pod najstrožjim nadzorom.
 

Koliko imate zaposlenih in kako ste končali lansko poslovno leto?


Trenutno imamo več kot 1000 zaposlenih v Sloveniji, na Hrvaškem in v severovzhodni Italiji. Lani smo ustvarili več kot 90 milijonov evrov prometa, vendar bodo konsolidirane bilance realne šele konec tega leta. Lani smo namreč združili Avrigo, Izletnik Celje, STA potovanja, Promet Mesec in AP Rižana ter jih povezali v Nomago, ki je zaživel šele lanskega maja.

image
Javni potniški promet je za Nomago zelo pomemben, ne pa edini posel, saj predstavlja manj kot 30 odstotkov v prihodkih, pravi Marjan Beltram. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Kaj pa je iniciativa 50:1, ki ste jo začeli?


Gre za pobudo, ki smo jo začeli predstavljati prejšnji teden, sočasno z uvedbo hitrih linij in storitve InterCity. Preprosto povedano, en poln avtobus lahko s ceste umakne do 50 osebnih vozil. Vsak dan se v Ljubljano, torej mesto z 280.000 ljudmi, pripelje 120.000 ljudi. Če ne bomo nečesa korenito spremenili, bomo morda kmalu poleg tretjega pasu potrebovali še četrtega. Trenutno smo edina alternativa gradnji dodatnih pasov, saj hitre železniške povezave, ki bi potekala ob avtocesti, verjetno še nekaj desetletij ne bomo imeli.

A iniciativa ima širši pomen kot zgolj spraviti 50 ljudi na 1 avtobus. Večina od nas ni v službi le osem ur, saj imamo dodatni dve uri na dan »zablokirani« na poti v službo. Zakaj ne bi država in podjetja začeli razmišljati o tem, da bi zaposlenim, ki se na delo vozijo z javnim prevozom, polovico tega časa priznali v delovni čas? Čas, ki ga ljudje preživijo na avtobusu, lahko namreč porabijo tudi za priprave na delo. Ljudje bi se v tem primeru hitro preusmerili na javni prevoz, obenem pa bi s tem pridobili dodatno uro ali dve prostega časa, ki bi ga lahko namenili za družino, prijatelje in športne aktivnosti.
 

Nomago sodeluje tudi v mednarodnem partnerskem projektu Multi-E, ki ga koordinira Petrol in v okviru katerega nameravate električne avtobuse uvajati tudi pri medkrajevnih linijah in ne le v mestnem potniškem prometu. Kako daleč je ta projekt?


Zaveza je, da do leta 2022 na linijah Celje–Ljubljana in Postojna–Ljubljana vpeljemo električne avtobuse. Zagotovo bi si v prihodnjih petih letih želeli elektrificirati tudi naše mednarodne linije. Verjamemo, da fosilno gorivo ni prihodnost. Mogoče tudi elektrika ni, ampak bo to vodik. A ne glede na to, kateri energent bo prevladal, želimo biti v stiku z razvojem, razmišljati zeleno in premišljevati o naših naslednjih korakih.

Vsakdo v našem podjetju se mora zavedati, da ni tu samo zaradi sebe, ampak zaradi drugih.


Električni avtobusi za podjetja še niso lahko dostopni. V nasprotju s fizičnimi osebami in občinami, ki lahko računajo na subvencije EU in države, podjetja ne morejo dobiti nepovratnih sredstev za nakup električnih vozil za profesionalne namene. Cene električnih avtobusov pa se gibljejo tudi okoli pol milijona evrov in so vsaj dvakrat višje od cen klasičnih avtobusov.
 

Kakšen odstotek prihodkov predstavlja za Nomago javni potniški promet?


Javni potniški promet je za Nomago zelo pomemben, ne pa edini posel, saj predstavlja manj kot 30 odstotkov v prihodkih. Naša strategija poleg geografske širitve poslovanja predvideva tudi rast z novimi inovativnimi storitvami mobilnosti na področju drugih prevoznih sredstev, zaradi česar se bo ta delež še zmanjševal.
 

Z novo storitvijo Nomago InterCity 25. junija vstopate v sedem držav in 31 evropskih mest. Vstopate na zelo konkurenčen trg – v čem ste drugačni od konkurence? Na podlagi česa ste izbirali države in mesta?


Z Nomagom InterCityjem smo povezali mesta v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Slovaškem, Hrvaškem in v Sloveniji. Mesta smo izbrali tako, da smo svoje stranke vprašali, kam si želijo potovati. Z izjemo štirih slovenskih mest (Ljubljana, Maribor, Bled in Nova Gorica) gre za milijonska mesta oziroma glavna mesta posameznih regij. InterCity je namenjen predvsem tistim, ki si želijo dnevnih ali dvodnevnih ekskurzij v bližnja mesta. Prav tako pa rešuje težavo posameznikov, ki v teh mestih delajo. Vemo, da, denimo, veliko Slovencev dela na Dunaju in v Münchnu, in njim ponujamo pametno prevozno alternativo. Zdaj lahko tudi oni potujejo hitreje, udobneje in nekajkrat ceneje kot z osebnim avtom.
 

Junija je končno zaživela prenosna enotna vozovnica za javni potniški promet ter letna vozovnica, s katero se lahko potnik pelje z vsemi voznimi sredstvi in vsemi prevozniki. Kakšni so cilji?


Ministrstvo za infrastrukturo je s tem naredilo veliko za razvoj mobilnosti v Sloveniji. Predvsem pa je olajšalo življenje ljudem, ki se vsak dan vozijo v prestolnico. Po mojem smo ena bolje urejenih držav na tem področju. Mogoče bomo nekoč imeli enotno vozovnico za celoten javni potniški promet in za vse oblike mobilnosti.

Kakšna je sploh razlika med zakupom prenosa podatkov v telekomunikacijskem omrežju in zakupom kilometrov? V obeh primerih govorimo o infrastrukturnem omrežju, le da se na enem pretakajo podatki, na drugem pa naši kilometri. Eden od temeljev naše vizije je multimodalnost in razvoj mobilnosti v smeri internetne mobilnosti. Torej, da bi z enotnim paketom dobil vse storitve mobilnosti na enem mestu, čeprav bi bilo v ozadju morda več ponudnikov.

image
Izposoje koles so nad vsemi pričakovanji. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 

S 3. junijem ste uvedli tudi hitre linije – koliko mest ste povezali z Ljubljano? Za koliko ste v povprečju skrajšali čas vožnje?


Potniki iz Nove Gorice, Celja, Velenja, Kopra, Postojne, Idrije, Zagorja in Slovenj Gradca lahko zdaj brez postankov prispejo v Ljubljano, s čimer so se jim bistveno skrajšali tudi časi potovanja. Potniki iz Nove Gorice za enako pot zdaj potrebujejo 50 minut manj, iz Zagorja pa približno pol ure manj. Pri najbolj oddaljenih krajih bodo potniki na leto prihranili od šest do sedem delovnih tednov. S hitrimi linijami je potnik postavljen v ospredje. Vozni red morda še ni optimalen, vendar se bo tudi to sčasoma uredilo, da bodo hitre linije lahko zajele še širši krog prebivalcev.
 

Kakšne priložnosti so še na področju trajnostne mobilnosti? In kaj bi morala pri tem še narediti država?


Jasno začrtana pot je najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredi država. Vsi govorimo, da smo zelena država, vendar hkrati ne vemo, kaj je naša vizija. Je morda to, da do leta 2050 v Sloveniji ne bomo več imeli vozil na fosilna goriva? Ali to pomeni, da ne bomo širili avtocest in gradili novih termoelektrarn? Vsi državljani bi morali vedeti, kakšen je naš cilj in kako ga bomo dosegli. Slovenska podjetja so med najprodornejšimi v Evropi, in ko bodo vedela, kam želimo iti kot država, se bodo hitra prilagodila.
 

Sodelujete tudi s kakšnimi zagonskimi podjetji?


Sodelujemo s kar nekaj zagonskimi podjetji, ki poskušajo najti rešitve za optimizacijo voznega parka in za razvoj mobilnosti. Pravzaprav je tudi Nomago InterCity nekakšno zagonsko podjetje znotraj večjega podjetja.


Pristojni ste tudi za področje turizma – ta je v Sloveniji v porastu – in digitalizacijo procesov in storitev. Kakšna je vaša strategija na teh področjih? Vemo, da so se potovalne navade ljudi spremenile ...


Še vedno so trend individualna potovanja. Pred desetimi leti smo bili vsi panični, ker so ljudje začeli vse kupovati po spletu, vendar smo kasneje ugotovili, da se ni vredno boriti s spletnimi giganti. To v resnici niso turistična, ampak IT-podjetja, ki nimajo nobene povezave s tvojim potovanjem, saj še nikoli niso bila tam. Naši zaposleni so bili že v več kot 130 državah in prav oni so nosilci naše prodaje, saj znajo svetovati, kaj se splača pogledati na Antarktiki, v Avstraliji, Mongoliji …

image
Iniciativa 50:1 pomeni, da en poln avtobus lahko s ceste umakne do 50 osebnih vozil. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Ljudje so začeli spet ceniti svoj čas in nočejo porabiti deset ur za organizacijo svojega potovanja in iskanje namestitev po spletu. Seveda jih bo določen delež svoja potovanja še vedno sam urejal po spletu, vendar opažamo, da se v večjem številu vračajo k nam. Saj si tudi v gostilni ne kuhaš sam in v trgovini ne režeš kruha. Tja greš, ker ceniš svoj prosti čas ali si želiš novih doživetij.
 

Ponujate tudi prevoze do letališč in izposojo koles ter električnih koles. Kakšni so rezultati?


Izposoje koles so nad vsemi pričakovanji. Do sedaj smo imeli že okoli 15.000 najemov, število uporabnikov se približuje 4000, dnevno pa so kolesa izposojena tudi več kot 250-krat.
 

Kaj pa skiroji?


Pred mesecem dni sem bil v Lizboni, kjer najem skirojev ponuja okoli 16 različnih zagonskih podjetij. Po moji oceni je bilo na voljo med 2000 in 5000 skirojev, vendar pa na drugi strani nisem videl toliko ljudi, ki bi si te skiroje sposojali, da bi lahko ta podjetja preživela. Tudi v Nomagu smo naredili raziskavo trga in bi lahko storitev takoj lansirali, če bi želeli. A glede na to, da evropska zakonodaja na tem področju še ni urejena, je to še odprto vprašanje. Skiroje sicer vidimo kot dodatek na mikro poteh, vsekakor pa bi si želel, da bi bili vključeni v enak sistem kot Nomago Bikes.
 

Na spletni strani je pri vašem opisu citat "Ko delaš z odlično ekipo, ki je prilagodljiva in samostojna, si lahko privoščiš svobodo za ustvarjanje in doseganje uspehov". Kakšno svobodo si za ustvarjanje in doseganje uspehov privoščite vi?


Vsi v ekipi vemo, kaj je cilj in kaj moramo narediti, da ga dosežemo. Vendar pa je lahko pot do tega cilja drugačna. Drug drugemu moramo puščati dovolj prostora, saj vsak pot vidi drugače. A pomembno je, da se vsi skupaj srečamo na cilju.