Tudi AMZS preklaplja na elektriko
Nacionalna avtomobilska zveza se naglo transformira iz klasičnega avtomobilskega kluba v mobilnostni klub.
Odpri galerijo
Če se na poti izprazni baterija e-vozila, na pomoč lahko priskoči AMZS z mobilno polnilnico. FOTO: AMZS
E-mobilnost, ki je odločno na pohodu tudi pri nas, ne terja le drugačne polnilne infrastrukture, ampak tudi prilagojeno servisno dejavnost. Kaj denimo storiti, če ostanemo na cesti s praznim električnim avtomobilom? Ali pred nedelujočo ali nekompatibilno električno polnilnico? Navajeni smo poklicati pomoč na cesti. Ali je nacionalna avtomobilska zveza že pripravljena na električno realnost? V AMZS odločno pritrjujejo.
AMZS je v poslovno strategijo do leta 2025 zapisal, da želi postati integrator mobilnosti. Načrt sovpada z aktualnim dogajanjem v gospodarstvu in družbi, ki ga ženejo digitalizacija, avtomatizacija, novi poslovni modeli. Poslanstvo zveze je varna in brezskrbna mobilnost, ključna rešitev zanjo pa je integracija različnih načinov prevoza v skupno učinkovito digitalno rešitev, ki bo poenostavila načrtovanje poti in bo prilagojena tudi individualnim potovalnim željam.
Tudi v Sloveniji se električni avtomobili uveljavljajo, a so glede na vozila z notranjim izgorevanjem še v manjšini. Medtem ko je bilo leta 2019 med prodanimi vozili le 0,69 odstotka električnih, je bil lani njihov delež že 3-odstoten. AMZS se tem trendom, pa tudi siceršnjim spremembam v mobilnosti, prilagaja in jih soustvarja. Jurij Kočar, vodja servisa AMZS, je povedal, da so lani kot eden redkih avtomobilskih klubov ponudili električno pomoč na cesti oziroma mobilno polnjenje akumulatorjev s prenosno električno polnilnico. Pokriti so želeli tudi nove oblike mikromobilnosti, predvsem e-kolesa. Zato so ponudili novo storitev – pomoč na cesti tudi za kolesarje. Podobno kot njihova mednarodna krovna organizacija FIA in partnerski avtomobilski klubi se tudi AMZS pospešeno transformira iz klasičnega avtomobilskega kluba v mobilnostni klub.
Med prednostnimi nalogami AMZS sta servisna dejavnost in pomoč na cesti. S povečevanjem deleža vozil na alternativna goriva raste tudi obseg pomoči na cesti, popravil in vzdrževanja te vrste vozil. Verjetnost, da bo tehnik pri pomoči na cesti ali prometni nesreči naletel prav na električno vozilo, je vse večja. Zato se mora zavedati nevarnosti, ki jim je izpostavljen v tem primeru, imeti mora specifična znanja in orodja ter potrebno zaščitno opremo, da lahko dela v varnih razmerah. Jurij Kočar: »V ta namen smo skupaj z ARC Evropa, mednarodno mrežo za pomoč na cesti, razvili interne standarde za pomoč na cesti za električna vozila ter določili proces pridobivanja akreditacij in certificiranj za vse partnerje v svoji mreži.«
S pomanjkanjem kadrov se dejavnost sooča že nekaj let. Bliskovit razvoj namreč terja nova, netradicionalna znanja. V okviru AMZS Akademije ter ob pomoči AMZS Tehnično-diagnostičnega centra so klasična avtomehanična znanja nadgradili z znanji o avtoelektroniki in diagnostiki, poleg tega pa razvijajo lastne pristope in rešitve.
Novi pogoni prinašajo tudi nove vrste okvar in težav na cesti. Na primer popolno izpraznitev pogonske baterije in zaustavitev vozila. Ena možnost je, da se vozilo z vlečnim vozilom prepelje do polnilnice, kjer se baterijo napolni, druga pa je polnjenje na kraju izpraznitve z mobilno polnilnico (ki pa je v testni fazi na voljo le v Ljubljani in okolici). Polnilna infrastruktura poraja potrebe po novih oblikah pomoči na cesti; AMZS nudi podporo uporabnikom prek klicnega centra. Kot zanimivost Kočar omeni, da je tudi pri električnih vozilih zelo pogosto vzrok pomoči na cesti izpraznjen akumulator, ki je ob pogonski bateriji še vedno vgrajen v ta vozila.
AMZS skrbi tudi za preventivo in varnost na cesti ter za izobraževanje in ozaveščanje svojega članstva. Zato nas je zanimalo, kdo oziroma kakšni vozniki so lastniki e-vozil. Jurij Kočar: »Obdobje začetnega navdušenja je mimo. Prvi lastniki električnih vozil so bili predvsem tehnološki navdušenci. Zdaj smo že v fazi, ko se kupci za električna vozila odločajo po tehtnem razmisleku – glede cene vozila, načina, časa in cene ter dostopnosti polnjenja, dosega, stroškov vzdrževanja vozila, primerjajo tudi skupne stroške lastništva in obratovanja vozila s klasičnimi vozili z motorji z notranjim zgorevanjem.«
Kot opaža sogovornik, uporabniki čutijo kot izstopajočo prednost e-vozila udobje vožnje – brez tresljajev zaradi delovanja motorja, brez smradu izpušnih plinov in hrupa motorja. Ta vozila nimajo več klasičnih menjalnikov, izkoristek energije je višji. Omeniti je treba še okoljski vidik. Nekateri lastniki teh vozil načrtujejo ali pa celo že imajo na strehah svojih hiš sončne elektrarne. »Prav gotovo pa pri vožnji električnih vozil marsikaterega voznika prevzamejo tudi pospeški, ki so precej višji kot pri klasičnih avtomobilih, kar bo v prihodnosti lahko poslabšalo prometno varnost. Kljub temu lahko rečem, da so po naših izkušnjah uporabniki električnih vozil umirjeni in varni vozniki, saj se takšen način vožnje močno odraža na avtonomiji vozila.«
AMZS je v poslovno strategijo do leta 2025 zapisal, da želi postati integrator mobilnosti. Načrt sovpada z aktualnim dogajanjem v gospodarstvu in družbi, ki ga ženejo digitalizacija, avtomatizacija, novi poslovni modeli. Poslanstvo zveze je varna in brezskrbna mobilnost, ključna rešitev zanjo pa je integracija različnih načinov prevoza v skupno učinkovito digitalno rešitev, ki bo poenostavila načrtovanje poti in bo prilagojena tudi individualnim potovalnim željam.
Tudi v Sloveniji se električni avtomobili uveljavljajo, a so glede na vozila z notranjim izgorevanjem še v manjšini. Medtem ko je bilo leta 2019 med prodanimi vozili le 0,69 odstotka električnih, je bil lani njihov delež že 3-odstoten. AMZS se tem trendom, pa tudi siceršnjim spremembam v mobilnosti, prilagaja in jih soustvarja. Jurij Kočar, vodja servisa AMZS, je povedal, da so lani kot eden redkih avtomobilskih klubov ponudili električno pomoč na cesti oziroma mobilno polnjenje akumulatorjev s prenosno električno polnilnico. Pokriti so želeli tudi nove oblike mikromobilnosti, predvsem e-kolesa. Zato so ponudili novo storitev – pomoč na cesti tudi za kolesarje. Podobno kot njihova mednarodna krovna organizacija FIA in partnerski avtomobilski klubi se tudi AMZS pospešeno transformira iz klasičnega avtomobilskega kluba v mobilnostni klub.
Nove storitve se osredotočajo na nove oblike mobilnosti, med aktualnimi je pomoč kolesarjem na cesti. FOTO: Amzs
Drugačne težave na cesti
Med prednostnimi nalogami AMZS sta servisna dejavnost in pomoč na cesti. S povečevanjem deleža vozil na alternativna goriva raste tudi obseg pomoči na cesti, popravil in vzdrževanja te vrste vozil. Verjetnost, da bo tehnik pri pomoči na cesti ali prometni nesreči naletel prav na električno vozilo, je vse večja. Zato se mora zavedati nevarnosti, ki jim je izpostavljen v tem primeru, imeti mora specifična znanja in orodja ter potrebno zaščitno opremo, da lahko dela v varnih razmerah. Jurij Kočar: »V ta namen smo skupaj z ARC Evropa, mednarodno mrežo za pomoč na cesti, razvili interne standarde za pomoč na cesti za električna vozila ter določili proces pridobivanja akreditacij in certificiranj za vse partnerje v svoji mreži.«
S pomanjkanjem kadrov se dejavnost sooča že nekaj let. Bliskovit razvoj namreč terja nova, netradicionalna znanja. V okviru AMZS Akademije ter ob pomoči AMZS Tehnično-diagnostičnega centra so klasična avtomehanična znanja nadgradili z znanji o avtoelektroniki in diagnostiki, poleg tega pa razvijajo lastne pristope in rešitve.
Novi pogoni prinašajo tudi nove vrste okvar in težav na cesti. Na primer popolno izpraznitev pogonske baterije in zaustavitev vozila. Ena možnost je, da se vozilo z vlečnim vozilom prepelje do polnilnice, kjer se baterijo napolni, druga pa je polnjenje na kraju izpraznitve z mobilno polnilnico (ki pa je v testni fazi na voljo le v Ljubljani in okolici). Polnilna infrastruktura poraja potrebe po novih oblikah pomoči na cesti; AMZS nudi podporo uporabnikom prek klicnega centra. Kot zanimivost Kočar omeni, da je tudi pri električnih vozilih zelo pogosto vzrok pomoči na cesti izpraznjen akumulator, ki je ob pogonski bateriji še vedno vgrajen v ta vozila.
V AMZS so klasična avtomehanična znanja nadgradili z znanji o avtoelektroniki in diagnostiki. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Umirjeni in varni vozniki
AMZS skrbi tudi za preventivo in varnost na cesti ter za izobraževanje in ozaveščanje svojega članstva. Zato nas je zanimalo, kdo oziroma kakšni vozniki so lastniki e-vozil. Jurij Kočar: »Obdobje začetnega navdušenja je mimo. Prvi lastniki električnih vozil so bili predvsem tehnološki navdušenci. Zdaj smo že v fazi, ko se kupci za električna vozila odločajo po tehtnem razmisleku – glede cene vozila, načina, časa in cene ter dostopnosti polnjenja, dosega, stroškov vzdrževanja vozila, primerjajo tudi skupne stroške lastništva in obratovanja vozila s klasičnimi vozili z motorji z notranjim zgorevanjem.«
Verjetnost, da bo tehnik pri pomoči na cesti ali prometni nesreči naletel prav na električno vozilo, je vse večja.
Kot opaža sogovornik, uporabniki čutijo kot izstopajočo prednost e-vozila udobje vožnje – brez tresljajev zaradi delovanja motorja, brez smradu izpušnih plinov in hrupa motorja. Ta vozila nimajo več klasičnih menjalnikov, izkoristek energije je višji. Omeniti je treba še okoljski vidik. Nekateri lastniki teh vozil načrtujejo ali pa celo že imajo na strehah svojih hiš sončne elektrarne. »Prav gotovo pa pri vožnji električnih vozil marsikaterega voznika prevzamejo tudi pospeški, ki so precej višji kot pri klasičnih avtomobilih, kar bo v prihodnosti lahko poslabšalo prometno varnost. Kljub temu lahko rečem, da so po naših izkušnjah uporabniki električnih vozil umirjeni in varni vozniki, saj se takšen način vožnje močno odraža na avtonomiji vozila.«
