Tudi v sosednjo ulico pogosto z avtom

Na največ petminutno pot z osebnim vozilom se odpravimo 662.000 krat na dan.
Fotografija: Foto: Jure Eržen/delo
Odpri galerijo
Foto: Jure Eržen/delo

Več kot štiri petine prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 84 let, vsak dan odide na vsaj eno pot, dve tretjini se jih usede v avto. Vsaj 60 odstotkov prebivalstva bi bilo mogoče vezati na učinkovit javni prevoz, meni Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora.

Mobilnost
Mobilnost
Kako opravljamo vsakodnevne poti
, vsak dan občutijo vozači in prebivalci ob cestnih povezavah v večja mesta, kaže se tudi v podatku o številu registriranih osebnih avtomobilov, ki nezadržno raste. Leta 2018 se je ustavilo pri 549, kar je 18 več kot dve leti pred tem, leta 2008 smo jih imeli 514.

Statistični podatki, ki jih je Surs v okviru vseevropske raziskave zbral za leto 2017, kažejo, da v letu dni vsak od nas opravi 7200 kilometrov, kar je razdalja od Ljubljane do najsevernejše točke Evrope (Nordkapp) in nazaj. Vsi skupaj v enem letu kot voznik osebnega avtomobila prevozimo približno osem milijard kilometrov, peljemo pa se povsod, tudi v sosednjo ulico.



Samo razdalje, krajše od kilometra, najpogosteje opravimo peš, na vse druge se največkrat odpravimo z avtom. V povprečnem dnevu smo z osebnim avtom več kot 662.300 poti opravili v največ petih minutah, skoraj 700.000-krat na dan pa smo v avto
Mobilnost
Mobilnost
sedli, da smo se odpeljali na lokacijo, oddaljeno od šest do deset minut. Na preostale razdalje se z avtom odpravljamo manj pogosto. Na najkrajše, do petminutne poti se v Sloveniji peš odpravimo 222.300 krat na dan, že na do desetminutne le še 187.400-krat. Kolo se nam zdi najbolj priročno prav za to razdaljo, zanjo ga skupaj izberemo 49.200-krat na dan.

Na delovni dan sicer v povprečju opravimo z avtom 67 odstotkov poti, 21 odstotkov peš, preostale pa s kolesom oziroma z javnim prometom.


 

Primestni promet prva prioriteta


Mobilnost
Mobilnost
Da je zdaj največji delež potnikov v javnem potniškem prometu v Ljubljani, ni presenetljivo, kar pa ne pomeni, da tega ne bi bilo mogoče še precej izboljšati, pravi arhitekt in urbanist Marko Peterlin, prej ali slej ga bo treba. »Večja težava je javni promet na primestnem območju, kamor se je v zadnjih dveh ali treh desetletjih preselilo veliko ljudi in se vozijo na delo v Ljubljano. To bi morali začeti reševati urgentno. Ljubljana se ne bo mogla izogniti večjim vlaganjem v javni promet, ki je zdaj glede na velikost mesta razmeroma slabo organiziran. Na regionalni ravni pa je ključna železnica, ki bi bila sicer lahko koristna že tudi v mestu,« pravi Peterlin.

Mobilnost
Mobilnost
Na statističnem uradu so navedbo podkrepili s številkami. V zadnjih desetih letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 33.900, pri čemer se je v osrednji Sloveniji povečalo za 34.300 (sedemodstotna rast), v obalno-kraški regiji pa za 4600 (štiriodstotna rast), konkretneje je bila rast opazna ob Obali, v okolici Ljubljane in ob avtocestnem križu. Prebivalci osrednjeslovenske regije so se v desetih letih postarali povprečno za 1,3 leta, prebivalci pomurske
Mobilnost
Mobilnost
in zasavske pa za skoraj tri leta.

Izračuni so pokazali, da so v zadnjih 20 letih najintenzivneje gradili v občinah v okolici večjih mest. Na Škofljici so pridobili eno novo stanovanje na manj kot deset prebivalcev, skupaj so jih zgradili (in so zasedena) 1130, več kot tisoč so jih zgradili poleg nekaterih mestnih občin še v Domžalah, Grosupljem, Slovenski Bistrici in Kamniku.
 

Z e-kolesi tudi 20 kilometrov


»Ljubljanska urbana regija šteje 600.000 prebivalcev in to je območje, ki ga moramo pokrivati z javnim potniškim prometom in
Mobilnost
Mobilnost
ljudi iz avtomobilov preusmeriti nanj. Deloma bi k temu pripomogle tudi tako imenovane kolesarske avtoceste. Na Nizozemskem se je izkazalo, da se je razdalja, ki jo ljudje vsak dan opravijo s kolesi, z uporabo električnih koles skoraj podvojila. Poti med desetimi in 20 kilometri so tako popolnoma dosegljive,« je povedal Peterlin.

Mobilnost
Mobilnost
Poudaril pa je, da je ureditev javnega prometa ključna. In to ne samo v ljubljanski urbani regiji, glede na železniško infrastrukturo imajo dobro osnovo tudi mariborska, ki bi jo povezali s Ptujem, celjska z navezavo na Velenje, Šentjur in Zidani Most, Zasavje je edina regija, kjer za pot v Ljubljano že zdaj več ljudi uporablja vlak kot avto … »Sklepam, da bi polovico ali 60 odstotkov prebivalcev v državi lahko povezali z učinkovitim javnim prometom,« je dejal sogovornik.

Mobilnost
Mobilnost
Kako? »V primestnem prometu je cilj, da postajališče pokrije čim več prebivalcev. Na nekaterih postajališčih ni smiselno, da se ustavlja vsak vlak, saj je tam premalo prebivalstva. Kjer pa je ljudi več in obstaja tudi potencial, bi bilo smiselno zgostiti poselitev. Načrtovati pa je treba tudi omrežje kot celoto. V Švici poznajo standard taktnega voznega reda,« je opozoril Peterlin. V ljubljanski urbani regiji je v primestnem prometu taktni čas realen na 15 minut, je prepričan.

Preberite še:

Komentarji: