V čakanju na alternativni preboj

Rast je, delež na trgu pač majhen – Proizvajalci z radikalnimi pogonskimi novostmi čakajo do zadnjega

Objavljeno
22. maj 2019 08.00
Posodobljeno
23. maj 2019 14.28
Tudi v Sloveniji se začenja prodaja električnega jaguarja i-pace. FOTO: Gašper Boncelj/Delo
Ko je govor o alternativno gnanih avtomobilih, zadnja leta vedno znova ponavljamo podatek, da je njihova prodajna rast očitna, a da je tržni delež v prodaji še vedno zelo majhen. Tako je bilo v Evropski uniji tudi v prvem letošnjem četrtletju, dosti drugače ni bilo niti v Sloveniji. Tudi zaradi ponudbe, ki letos še vedno ni ravno množična.

Če beremo prvi stavek poročila Evropske avtomobilske panožne zveze (Acea), stvari niso tako slabe: po njihovih podatkih se je prodaja alternativno gnanih vozil v letošnjem prvem četrtletju povečala za skoraj 26 odstotkov, na 340.000 primerkov, a to je bilo v primerjavi s klasično gnanimi avtomobili z bencinskim in dizelskim pogonom še vedno precej malo – prvih so namreč prodali skoraj 2,4 milijona, dizelskih 1,3 milijona; da dizel proti bencinu izgublja, pa je že svoja tema.



Vrnimo se predvsem k drugačnim pogonom. Ti so kljub rasti še vedno predstavljali dokaj majhen delež, če bi šteli vse skupaj, le 8,5 odstotka, znotraj tega pa baterijski električni avtomobili in priključni hibridi 2,5 odstotka, hibridi 4,6 odstotka in drugi alternativni pogoni (predvsem plin) 1,4 odstotka.

Kako pa vi prihajate v službo?
Zanima nas, kako daleč imate od doma do službe, kako pridete na delovno mesto, kakšne so vaše izkušnje z javnim prometom. Vabimo vas, da odgovorite na kratko anketo (porabili boste manj kot minuto časa).
https://www.1ka.si/a/220470
 
 


V Sloveniji je delež še bolj slaboten. Če je bilo v treh mesecih po podatkih Acea pri nas na novo registriranih 19.700 osebnih avtomobilov, je bilo med temi še vedno le 123 baterijskih električnih primerkov (lani v tem času 103), 30 priključnih hibridov (67) ter 431 samopolnilnih hibridov (405). Delež vseh naštetih bi bil znotraj celotne prodaje približno tri odstotke.


Ostre zahteve pred vrati


A kot je znano, že leta 2021 avtomobilske proizvajalce čaka izpolnitev zelo ostre zahteve, saj bodo takrat morali povprečni izpust ogljikovega dioksida (CO2) v prodanih avtomobilih v Evropski uniji zmanjšati na 95 g/km; če tega ne bodo dosegli, bodo morali plačevati kazni. Za občutek: če bi gledali njihov lanski izpust CO2, ki je znašal 120 g/km, in bi ta na tej ravni ostal še čez dve leti, bi to po izračunih analitične družbe Jato Dynamic za industrijo skupaj pomenilo za 34 milijard evrov kazni, samo Volkswagen bi, recimo, v povprečju na prodani avtomobil plačal 2500 evrov kazni … Seveda je to zanje nesprejemljivo in bodo na trg le zapeljali veliko več modelov z novimi alternativnimi pogoni, čeravno se zdi, da bodo to storili tik pred zdajci.
 

Kaj bo v tem pogledu že letos novega na našem trgu?


Pri povsem baterijskih električnih modelih bosta med dostopnejšimi pravi novosti dve: proti koncu leta bo prenovljen eden doslej najbolj prodajanih električnih modelov renault zoe. Prenova bo predvidoma pomenila tudi večji doseg oziroma zmogljivejšo baterijo; popolnoma novi mali peugeot 208 bo zapeljal na trg prav takrat in bo imel že od začetka poleg termičnih motorjev prvič v ponudbi tudi povsem električni pogon.

image
Na sliki je še aktualni renault zoe, ki bo jeseni prenovljen in s še večjim dosegom. FOTO: Blaž Kondža/Delo


Njegov novi tekmec bo v drugem delu leta tudi clio pete generacije, a ta bo najprej gnan klasično, njegova alternativna verzija bo (šele) prihodnje leto hibridni pogon. Prav tako šele prihodnje leto bo na voljo tudi električna verzija prihajajoče Oplove corse, ki bo pripravljena na skupni osnovi s peugeotom 208. Do leta 2020 bo treba počakati tudi na različico nissana leafa z večjim dosegom in zmogljivejšim akumulatorjem (62 kWh), kaj dosti prej zelo verjetno ne bomo videli niti nove povsem električne male honde, ki nosi preprosto ime honda e.


Na začetku več priključnih hibridov


Seveda moramo omeniti, da bodo prvi povsem namensko grajeni električni volkswagen I.D.3 h kupcem začeli voziti tudi šele junija 2020, čeravno rezervacije za prvo serijo pobirajo že zdaj. Seveda je že ali še bo na trgu tudi nekaj zelo prestižnih električnih modelov: audi e-tron, jaguar i-pace, konec leta tudi prvi električni porsche taycan, mercedes EQC pač verjetno šele kasneje prihodnje leto.

image
Konec leta naj bi na slovenski trg prišel tudi prvi popolnoma električni porsche-taycan. FOTO: arhiv Porscheja


Kaj pa priključni hibridi? Teh novosti je oziroma bo nekaj več, saj gre vendarle za prilaganje pogonov v že znanih modelih. Največ tovrstne sveže ponudbe bodo imeli prestižneži BMW, Volvo in Mercedes-Benz, pri čemer gre pri prvih dveh za bencinske (plug-in) hibride, pri tretjem pa tudi za dizelske. Bencinski priključni hibrid je tudi range rover, enako se obeta jeepu renegadeu, Volkswagnovemu passatu, Kijinima modeloma soul in niro, fiatu 500X, v začetku prihodnjega leta pa tudi novi Fordovi kugi in Oplovemu grandlanduX, podobno velja za priključne hibride znamke Peugeot (modela 508 in 3008).

image
Nova generacija peugeota e-208 bo na voljo tudi z električnim pogonom. FOTO: Gašper Boncelj/Delo


Med samopolnilnimi hibridi bo letos po hondi CR-V med redkimi ponudbo povečal Ford s hibridnim mondeom karavanom, sicer pa v tem delu trga kraljuje Toyota, ki ima hibridni pogon v skoraj vseh svojih, seveda tudi najnovejših modelih, v celotni strukturi njihove prodaje pa naj bi delež že presegal 50 odstotkov.

Težko je reči, koliko bodo ti modeli povečali alternativni delež v celotni prodaji, novosti je sicer kar nekaj, je pa vsaj doslej v marsikaterem tovrstnem primeru veljalo, da so dobave omejene. Prihodnje leto bodo morali proizvajalci ta domnevna ozka grla pač odpraviti.
Novosti bo precej, vprašanje pa je, kako velike bodo na začetku dobave.