Za infrastrukturo za čisto energijo 750 milijonov
Evropska komisija bo financirala projekte s čezmejnim učinkom.
Odpri galerijo
Evropska komisija bo spodbujala naložbe v infrastrukturo za čisto energijo. FOTO: Reuters
Bruselj - Evropska komisija bo namenila 750 milijonov evrov za infrastrukturo za čisto energijo. Financirani projekti s čezmejnim učinkom bodo podpirali doseganje energijskih ciljev komisije, povečali izbiro za potrošnike ter spodbujali gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest.
Izboljšana infrastruktura je pomembna tudi za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, da bi Evropa postala vodilna na tem področju v svetovnem merilu. Povezana omrežja pa podpirajo tudi doseganje ključnih ciljev energetske unije, tj. zagotavljanje varne, dostopne in trajnostne energije, kar je ena od glavnih prioritet Junckerjeve komisije.
Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je med drugim poudaril, da evropski energetski sistem hitro prehaja iz sistema prejšnjega stoletja v nizkoogljični, bolj digitalni in potrošniško usmerjen. "Energetska infrastruktura se mora razvijati v enaki smeri in z enako hitrostjo, da v celoti podpre energetski prehod k podnebno nevtralni Evropi."
Da bo Evropa postala prva gospodarska velesila na svetu, ki bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna, bo potrebna ustrezna in pametna infrastruktura, ki bo zagotavljala optimalno medsebojno povezovanje. Večje čezmejno in regionalno sodelovanje bo omogočilo izkoriščanje vseh prednosti posodobitve in preobrazbe evropskega gospodarstva.
Predviden delež obnovljivih virov energije zdaj znaša 32 namesto 27 odstotkov, izboljšava energetske učinkovitosti pa naj bi bila 32,5-odstotna, in ne 27-odstotna. Nacionalni deleži niso določeni, a Bruselj pričakuje, da bo vsaka država prispevala sorazmerno breme. Slovenija bo cilje določala v nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu, ki bo moral biti sprejet najpozneje do konca prihodnjega leta.
Izboljšana infrastruktura je pomembna tudi za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, da bi Evropa postala vodilna na tem področju v svetovnem merilu. Povezana omrežja pa podpirajo tudi doseganje ključnih ciljev energetske unije, tj. zagotavljanje varne, dostopne in trajnostne energije, kar je ena od glavnih prioritet Junckerjeve komisije.
Podpora hitremu razvoju
Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je med drugim poudaril, da evropski energetski sistem hitro prehaja iz sistema prejšnjega stoletja v nizkoogljični, bolj digitalni in potrošniško usmerjen. "Energetska infrastruktura se mora razvijati v enaki smeri in z enako hitrostjo, da v celoti podpre energetski prehod k podnebno nevtralni Evropi."
Da bo Evropa postala prva gospodarska velesila na svetu, ki bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna, bo potrebna ustrezna in pametna infrastruktura, ki bo zagotavljala optimalno medsebojno povezovanje. Večje čezmejno in regionalno sodelovanje bo omogočilo izkoriščanje vseh prednosti posodobitve in preobrazbe evropskega gospodarstva.
Predviden delež obnovljivih virov energije zdaj znaša 32 namesto 27 odstotkov, izboljšava energetske učinkovitosti pa naj bi bila 32,5-odstotna, in ne 27-odstotna. Nacionalni deleži niso določeni, a Bruselj pričakuje, da bo vsaka država prispevala sorazmerno breme. Slovenija bo cilje določala v nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu, ki bo moral biti sprejet najpozneje do konca prihodnjega leta.
