Zbiranje podatkov o polnilnicah za alternativna goriva

Vsi podatki o polnilni infrastrukturi za električno energijo in vodik naj bi bili leta 2021 na voljo prek nacionalnih dostopnih točk.

Objavljeno
21. april 2020 18.40
Posodobljeno
21. april 2020 18.55
Leta 2021 naj bi delovala enotna internetna aplikacija, na kateri bo možno videti vse točke po Sloveniji, kjer bo možno uporabiti polnilnice na alternativna goriva. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana - Na vladnem odboru za gospodarstvo je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila tudi projekt Tehnična pomoč za zbiranje podatkov v zvezi s polnilnimi mesti za alternativna goriva in vzpostavitev edinstvenih identifikacijskih kod za e-mobilnost. Pričakuje se, da bo leta 2021 delovala enotna internetna aplikacija, na kateri bo možno videti vse točke po Sloveniji, kjer bo možno uporabiti polnilnice na alternativna goriva.

Namen projekta je razviti pristop za vzpostavitvi identifikacijskih oznak e-mobilnosti (ID kode) za operaterje polnilnih točk in ponudnike storitev e-mobilnosti ter zbrati ID kode, ki so že v uporabi, ter obenem razviti pristop in vzpostaviti enotno bazo za izmenjavo informacije o ID kodah za e-mobilnost v in med državami članicami.



Na ta način naj bi zbrali tudi manjkajoče podatke in zagotovili, da so vsi podatki o polnilni infrastrukturi za električno energijo in vodik na voljo prek nacionalnih dostopnih točk ter neobvezno za stisnjeni zemeljski plin (CNG), utekočinjeni zemeljski plin (LNG), utekočinjeni naftni plin in biogoriva.
 

Za večjo ozaveščenost potrošnikov


Kot navaja vlada, je končni cilj projekta večja ozaveščenost potrošnikov in uporaba alternativnih goriv v prometu z nudenjem boljših informacij o lokaciji in razpoložljivosti infrastrukture za alternativna goriva ter podpora strukturiranemu razvoju trga s pomočjo razvoja celovitega EU pristopa za dodelitev ID kod za trajnostno mobilnost.

V skladu s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev za tehnično pomoč so upravičeni stroški celotnega projekta 3,703.500 evrov, na podlagi katerih je ocenjena višina EU prispevka 3 milijone evrov. Ministrstvo za infrastrukturo je v prijavi projekta upravičene stroške ocenilo v višini 193.500 evrov, za kar je predvideno 80-odstotno sofinanciranje, kar predstavlja 154.800 evrov evropskih sredstev. Lastna udeležba v višini 20 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 38.700 evrov ter ocenjeni strošek DDV za zunanje storitve v višini 28.710 evrov skupaj znašajo 67.410 evrov.

Obdobje izvajanja aktivnosti je od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021, zadnja plačila bodo izvedena še v letu 2022, je še navedla vlada.