Tiskane izdaje
Pred natanko 20 leti je svet nemo opazoval agonijo Srebrenice, ki se je v julijskih dneh končala na brutalen način. V vsega nekaj dneh je bilo pobitih več kot 8000 Bošnjakov, večinoma moških, na tisoče njihovih sorodnikov, someščanov in rojakov pa je bilo za vselej pregnanih z domov.
A med krvavimi dogodki niso izginila le življenja – z njimi je izginila tudi prihodnost. Srebrenica je danes pusto mesto brez perspektive. V središču pozornosti se znajde le 11. julija ob pokopih na novo identificiranih žrtev, ko se tja poleg njihovih sorodnikov zgrinjajo še politiki in mediji. A že naslednji dan utone v pozabo. Ujeta je v začarani krog, iz katerega se ne more iztrgati. Pogoj za to je sprava, ta proces pa se še ni začel.
Tu vstopite v Delov mulitimedijski projekt o mestu, ki so mu ukradli življenje.
Ob 20. obletnici genocida v Srebrenici, najhujšega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, smo v uredništvu spletnega Dela pripravili multimedijski projekt. Zgodbo o vzhodnobosanskem mestecu in njegovi zlovešči usodi predstavljamo skozi oči Srebreničana, pregnanca in žalujočega svojca Hasana Hasanovića. Dopolnili smo jo z izpovedmi drugih preživelih in arhivskimi posnetki takratnih dogodkov ter – v okviru projekta Delo Data – z analitično obdelavo statističnih podatkov.
»Kaj sporočiti tistim, ki Srebrenice niso doživeli,« se sprašuje ena naših sogovornic Munira Hadžić. »Željo, da se kaj takega nikoli ne ponovi, hkrati pa prošnjo za pomoč pri iskanju pogrešanih. Da bi se končno dokopali do resnice in zadostili pravici, nato pa začeli živeti v normalnih pogojih.«
