Fazni prehodi Dragana Mihailovića

Njegova ekipa na Institutu Jožef Stefan si je prislužila subvencijo Evropskega raziskovalnega sveta za priznane raziskovalce.

Objavljeno
05. december 2012 08.24
Posodobljeno
11. december 2012 08.00
Staš Ivanc, Panorama
Staš Ivanc, Panorama

Vodja Odseka za kompleksne snovi z Instituta Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović je za projekt Koherentni trajektoriji skozi fazne prehode z zlomom simetrije kot prvi Slovenec dobil subvencijo Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za priznane raziskovalce, namenjeno prelomnim raziskavam z visoko stopnjo tveganja, ki odpirajo nove smeri raziskovanja.

Njegova ekipa z Odseka za kompleksne snovi raziskuje zelo hitre fazne prehode. »Vzamemo snov, ki je na nek način urejena, z laserskim curkom razbijemo ta red in opazujemo, kako se vrača nazaj v urejeno stanje,« je povedal dr. Mihailović.

Raziskave imajo poleg temeljne znanosti tudi izjemno pomembno uporabno vrednost, saj bi lahko z njihovo pomočjo razvili nove spominske elemente in tranzistorje, ki bodo tudi za 100- ali 1000-krat hitrejši od sedanjih, kar bi lahko bistveno prispevalo k ponovni oživitvi hitrosti računalnikov.

Mihailovićeva ekipa je kot prva na svetu zaznala Higgsove valove v trdni snovi, s čimer si je prislužila subvencijo ERC za priznane znanstvenike, namenjeno prelomnim raziskavam z visoko stopnjo tveganja, ki odpirajo nove smeri raziskovanja.

Projekt na IJS bo trajal pet let, zanj pa je ERC namenil nekaj več kot dva miljona evrov.

Znanstvenik po srcu in duši

Kandidat za Delovo osebnost leta Dragan Mihalilović je študiral na znameniti britanski univerzi v Oxfordu, kjer je leta 1979 diplomiral in štiri leta pozneje še doktoriral iz fizike.

Od leta 1984 je večinoma delal na ljubljanskem Institutu Jožef Stefan, kjer od leta 2001 trenutno vodi Odsek za kompleksne snovi, od leta 2004 pa Center odličnosti za nanoznanosti in nanotehnologije.

Vmes je kot raziskovalec večkrat delal na univerzi v Oxfordu, konec osemdesetih let pa se je na kalifornijski državni univerzi v Santa Barbari kot prejemnik Fullbrightove štipendije ukvarjal z infrardečo spektroskopijo in fotoinducirano absorpcijo.

Pred osmimi leti je postal redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi mentor na do- in podiplomskem študiju fizike.

Poleg tega je častni član univerze v Oxfordu ter član Ameriškega združenja fizikov (APS) in Ameriškega združenja za napredek znanosti (AAAS).

V znanosti je prihodnost

Kot vodja raziskovalno-teoretične skupine na IJS se ukvarja z raziskavami elektronskega urejanja v kompleksnih snoveh na femtosekundni časovni skali ter z nanotehnologijo in uporabo nanomaterialov, posebej anorganskih molekularnih nanožic.

V Sloveniji je vpeljal nova področja femtosekundne spektroskopije, eksperimentalne raziskave fulerenov in visokotemperaturnih superprevodnikov ter pred kratkim nanoelektroniko in molekularno elektroniko.

Je dobitnik nagrade Sklada Borisa Kidriča iz leta 1988, pred desetimi leti pa je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke.

Komentiral pa je tudi razmere v znanosti v Sloveniji: »V tem trenutku lahko z veseljem rečem, da se lahko malo distanciram, po drugi strani pa imam priložnost, da kaj povem. Mislim, da je to, kar se počne, nepravično.«

»Bistveno več poudarka bi morali dati na znanje kot kategorijo, ki nas pelje iz krize, ki oživlja gospodarstvo, ki pripelje dobro izobražene vodilne kadre v slovenska podjetja. Takšna podjetja imajo visoko dodano vrednost in čim več je takšnih, bolje bomo vsi skupaj živeli.«