Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nedelo

Ali podpirate zamisel, da bi lahko državljani predčasno odstavili župana?

Odgovarjajo: Svetlana Slapšak, Dušan Jovanović, N'toko, Jure Apih, Dragan Petrovec, Vesna Vuk Godina, Karel Gržan.
jer/Politika, vladna palača, odstopi in odhodi
jer/Politika, vladna palača, odstopi in odhodi
17. 12. 2016 | 16:57
Svetlana Slapšak, redna profesorica

Možnost, da državljani odpokličejo župane pred koncem mandata, se mi zdi dober začetek: morala bi obveljati za vse voljene mestne funkcionarje, mandati bi morali biti krajši, posebno za svetnike - in zakaj ne za vse voljene funkcionarje v državi? Le zakaj tista ogabna in manipulantska »prožnost« na delu, kjer uničuje ljudi, ne velja v politiki, kjer nesposobni in škodljivi liki leta in leta ostajajo na položajih? Prožnost in participatornost bi bilo treba premestiti tja, kamor spadata, v politiko, s tem bi onemogočili dober del strankarske akrobatike. Širši krog zainteresiranih in zmerno plačanih državljanov bi nedvomno prinesel več razumnosti in manj spornih odločitev. S širšim sodelovanjem državljanov bi se morda končno razrešilo tudi vprašanje prevelikega števila občin.

Dušan Jovanović, režiser

Podpiram zamisel, da državljani na volitvah prekleto dobro razmislijo, koga volijo in zakaj ga volijo. Potem pa naj župan odsluži svoj mandat. To je ceneje od novih volitev. In manj tragično od trpljenja v zavoženem zakonu.

N'toko, glasbenik

Ideja zakona vsekakor izvira iz želje volivcev po tem, da bi imeli več nadzora nad svojimi funkcionarji - temu je težko karkoli očitati in vse takšne poskuse demokratizacije lokalnih skupnosti lahko zgolj pozdravim. Vedno seveda obstaja možnost, da se te ideje ugrabijo za politične manipulacije, upam pa, da zakon vsebuje dovolj varovalk pred zlorabami in bo resnično v korist občanom, ne le politikom. Vsekakor dvomim, da bodo oportunisti z njim lahko sesuvali župane, ki uživajo močno podporo med ljudmi, kakor trdijo nasprotniki predloga.

Jure Apih, publicist

Nimam pojma. Vsaj Karoli bi bil z odgovorom zadovoljen. Načeloma je stvar sicer jasna. Vsakomur, ne le županom, naj bi bilo mogoče odreči zaupnico, ki smo mu jo z volitvami dali, če je skrenil s poti, prelomil obljube in nas razočaral. Konkretno, izvedbeno pa ni tako preprosto. Ljudstvo ima po naši ustavi resda oblast, vendar katero ljudstvo? Volitev se udeleži manj kot polovica upravičenih, petindvajset odstotkov vseh je torej že večina. Kdo mu lahko torej odreče zaupnico, tisti, ki so ga izglasovali in jih je razočaral, ali tisti, ki so bili že takrat proti? Kdo ali koliko njih lahko da pobudo za odpoklic in kako se verificira? In kolikšen naj bi bil minimalni kvorum legitim­nosti? Ne dvomim, da bodo črkopisci sestavili lep zakon, kakor tudi ne, da že zdaj vedo, kako ga bodo zlorabljali.

Dragan Petrovec, kriminolog

Od pravnika je pričakovati kvalificirano mnenje. A gre za področ­je, na katero se premalo spoznam. Takole na hitro menim, da je dovolj varovalk.

Če je obsojen na zaporno kazen dlje od šest mesecev, izgubi funkcijo. Prav tako jo izgubi, če se tako odloči državni zbor na predlog vlade, kadar ne izpolnjuje določenih zahtev, ki jih nalagajo sodne odločbe. Držav­ljani kot civilna pobuda pa seveda lahko pritiskajo nanj. To se včasih dogaja in privede tudi do odstopa. Osebno imam raje zakonit postopek kot pa ulico.

Vesna Vuk Godina, socialna 
in kulturna antropologinja

Podpiram. Ta možnost bi povečala odgovornost županov in njihovih sodelavcev, hkrati pa bi v politični sistem postsocialistične Slovenije uvedla pomemben element tradicionalne politične kulture: namreč trajno sodelovanje volivcev in volivk v procesih političnega odločanja. Ena ključnih kritik današnjega slovenskega političnega sistema je namreč, če povem iz podatkov, zbranih s polstrukturiranimi intervjuji, da izloča ljudi iz trajnega sodelovanja v političnem odločanju. Ljudje to, da lahko v procesih političnega odločanja sodelujejo le ob volitvah, razumejo kot dokaz, da današnji slovenski politični sistem v resnici ni demokratičen. Možnost, da bi občani in občanke lahko kadar koli posegli v ta proces, npr. z odstavitvijo župana, bi pomembno pripomogla k večji legitimnosti slovenskega političnega sistema.

Karel Gržan, duhovnik

Če smo ga nastavili, zakaj ga ne bi tudi odstavili, če ugotovimo, da ne stori dovolj (ali nič) za izpolnitev pred volitvami danih obljub, ali če s svojim ravnanjem celo škoduje skupnosti? Niti županska niti poslanska funkcija ne more sama po sebi zagotavljati štiriletnega županskega ali poslanskega statusa. Ta temelji na učinkovitosti izbranca. Seveda pa bi morala biti pri morebitnem postopku odstavitve varovala, ki bi onemogočala (medijsko, strankarsko ...) kampanjo zoper župana ali poslanca, ki nekomu ni všeč, ker ni dovolj pridna ovca v sistemu.

 

 

 

 

 

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine