Atentat, ki je razgalil dvoličnost Giorgie Meloni

Načinov, kako utišati novinarje, je več: delegitimizacija, zlonamerne tožbe, nezakonito vohunjenje, omejevanje dostopa do informacij in sistematično krčenje transparentnosti. Nobena od teh praks ni tuja italijanskemu medijskemu prostoru, ki je v času vlade desničarske premierke Giorgie Meloni pod vse večjimi pritiski. Pa vendar nedavni napad na voditelja in urednika oddaje Report Sigfrida Ranuccija predstavlja »kvalitativni preskok« iz bolj prefinjenih oblik pritiska v odkrite grožnje s smrtjo. Kljub temu se eno osrednjih imen italijanskega preiskovalnega novinarstva to nedeljo vrača z novo sezono zgodb, za katere si nekateri želijo, da bi ostale zamolčane.

Medijska svoboda pod Giorgio Meloni: tožbe, vohunjenje in cenzura

Natanko osem let po brutalnem atentatu na malteško preiskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia sta na drugem koncu Sredozemlja, v kraju Pomezia približno 30 kilometrov od Rima, odjeknili močni eksploziji. Bilo je sredi oktobra, nekaj čez deseto uro zvečer, ko sta zaporedni detonaciji na dovozu pred hišo pretresli dom novinarja nacionalne televizije Rai Sigfrida Ranuccija. V nekaj sekundah so zublji zajeli avtomobila, parkirana pred vhodom, in razsvetlili stanovanjsko četrt Campo Ascolano. Prizor je priklical spomine na napade iz devetdesetih let, za katere je bila odgovorna sicilijanska mafija Cosa nostra.

Po prvih ugotovitvah je šlo za improvizirano bombo s približno kilogramom eksploziva, ki ni imela daljinskega sprožilca. Neznani storilec – očividci poročajo o moškem s kapuco – naj bi vžigalno vrvico prižgal v trenutku, ko v bližini hiše ni bilo nikogar. V napadu ni bil poškodovan nihče, toda razpletlo bi se lahko drugače. Le nekaj minut pred eksplozijo se je na dovozu zadrževala novinarjeva hčerka.

Več hipotez

Primer je prevzelo protimafijsko tožilstvo v Rimu. Dober teden po napadu je odprtih več hipotez. Med mogočimi naročniki oziroma izvajalci napada omenjajo albanske kriminalne mreže, radikalno desne skupine nogometnih navijačev, pa tudi interesne kroge, povezane z velikimi projekti, kot je gradnja novega zasebnega pristanišča za križarke v Fiumicinu. »Po eni strani bi lahko šlo za povezavo z desničarskimi gibanji v Italiji, ki so se v zadnjih letih pod aktualno vlado okrepila, po drugi pa obstaja možnost, da je za napad odgovorna mafija,« je za Nedelo komentirala Sofia Nardacchione, novinarka in članica predsedstva mreže združenj in organizacij Libera, ki si prizadeva za boj proti organiziranemu kriminalu ter za bolj pravično in solidarno družbo.

Posledice bombnega napada pred novinarjevo hišo. FOTO: Emanuele Valeri/AFP

V italijanski zgodovini je mafija pogosto uporabljala skrajne prijeme. Seznam novinarjev, ki so zaradi svojega raziskovalnega dela plačali z življenjem, je dolg. Še posebno krvavo je bilo obdobje med šestdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja. Zadnji novinar, s katerim je obračunala sicilijanska Cosa nostra, je bil leta 1993 Beppe Alfano. Po tem je, kakor je poudarila sogovornica, mafija svoje zastraševalne metode spremenila. »Nedavni napad je tako pretresljiv, ker je prvi tak po mnogih letih. Podobne dogodke smo videli v tujini, denimo na Malti z umorom Daphne Caruane Galizie ali na Slovaškem z Jánom Kuciakom, toda v Italiji so prijemi postali bolj prefinjeni,« je poudarila Sofia Nardacchione.

To seveda ne pomeni, da so bili novinarji, ki so razkrivali kriminalne dejavnosti – od izsiljevanja, trgovine z drogami do politične korupcije – v zadnjih desetletjih varni pred grožnjami. Ne nazadnje jih je okoli dvajset v Italiji pod štiriindvajseturno policijsko zaščito, približno 250 pa jih ima policijsko spremstvo, kadar potujejo ali delajo zunaj svojih redakcij, je razvidno iz podatkov interesnih združenj. Eden izmed njih je Ranucci, ki je pod policijsko zaščito že poldrugo desetletje. Leta 2021 so njegovo varovanje še okrepili, potem ko je policija razkrila zaroto, s katero so načrtovali njegov umor, v katero je bil vpleten vodja narkokartela, povezan s kalabrijsko 'Ndrangheto.

Kljub številnim neznankam ni nobenega dvoma, da je detonacija eksploziva pred hišo 64-letnega novinarja povezana z njegovim delom. »Ranucci in njegova ekipa opravljata poglobljeno preiskovalno delo, ne ustavita se na površini, temveč ponujata širše razumevanje dogajanja in tudi upravičeno provokacijo. Prav zato danes plačuje visoko ceno,« je poudaril ustanovitelj Libere Luigi Ciotti.

Ranucci, ki se je nacionalni televiziji pridružil pred več kot tridesetimi leti, je med drugim poročal iz New Yorka po napadih na dvojčka, s Sumatre po uničujočem cunamiju leta 2004 ter z vojnih območij na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Leta 2017 je prevzel vodenje in urejanje oddaje Report in še utrdil svoj sloves enega najprepoznavnejših preiskovalnih novinarjev v Italiji. Od takrat so na tretjem programu Rai objavili vrsto odmevnih zgodb o korupciji v zdravstvu, trgovini z mamili, vatikanskih stranpoteh in prepletu politike in kriminala. Nekaj dni pred napadom je napovedal novo sezono, ki se bo začela v nedeljo, ter razkril, da bodo v poglobljenih prispevkih tokrat obravnavali teme, povezane s financiranjem kulture, vetrno energijo, šolstvom in bančnim sektorjem.

Lažna solidarnost

Napad je sprožil val političnega in družbenega ogorčenja. Državljani, sodelavci in stanovski kolegi so se dan po dogodku v podporo Ranucciju zbrali pred prostori Rai, v torek so pred italijanskim senatom pripravili shod za medijsko svobodo, ki da bi morala biti javno dobro in temelj demokratične arhitekture. Izrazi solidarnosti so prišli tudi iz političnih vrst, tako iz opozicije kot vlade. Premierka Giorgia Meloni je najostreje obsodila zastraševanje novinarja in poudarila, da sta »svoboda in neodvisnost medijev neodtujljivi vrednoti naših demokracij, ki ju bomo še naprej branili«. Podobno so se odzvali drugi ministri in člani koalicijskih strank.

Del javnosti je v komentarjih iz palače Chigi prepoznal zvrhan odmerek hinavščine in lažne zaskrbljenosti. »Ne verjamem, da gre za iskren odziv, saj so dejstva jasna. Ta vlada je Ranuccija v zadnjih mesecih napadala na različne načine,« je dejala Sofia Nardacchione.

Napad na Ranuccija je sprožil val političnega in družbenega ogorčenja. FOTO: Tiziana Fabi/Afp

Potez, ki kažejo na dvojno moralo oblasti, ne manjka. Poleti, denimo, so ustvarjalci oddaje Report iz uprave generalnega direktorja Rai, ki se je je zaradi podrejanja vladi prijelo ime TV Meloni, prejeli obvestilo, da bo imela nova sezona 24 namesto sprva predvidenih 28 epizod, prav tako so število ponovitev zmanjšali s 16 na pet, in to kljub raziskavam, po katerih je Report vselej ocenjen kot najbolj verodostojna in javnokoristna oddaja. Odnos vladajoče stranke do preiskovalnega novinarstva in Ranuccija razkrivajo tudi besede predsednika senata in vidnega predstavnika postfašistične desnice Ignazia La Russe iz stranke Bratje Italije Giorgie Meloni, ki je ustvarjalce Reporta označil za »serijske obrekovalce«. Prav tako so koalicijske stranke oziroma njihovi predstavniki oddajo skušali utišati s tožbami, zaslišanji v parlamentarnih odborih in verbalnim obračunavanjem.

»Kar se je zgodilo Ranucciju, ne zadeva le njega osebno, temveč ozračje, ki ga kot družba sprejemamo (…) Delegitimizacija, ki je nekaj povsem drugega kot kritika, ne napada idej ali dela, ampak človeka samega. In ko nekdo postane javno označena tarča, bo kdo prej ali slej pomislil, da ga lahko napade, tudi ko ni na televizijskem ekranu,« je skrb vzbujajoče vzdušje pod vlado Giorgie Meloni, pod katero je Italija na lestvici medijske svobode z 41. mesta nazadovala na 49., opisal novinar in pisatelj Roberto Saviano.

Podobno diagnozo o domači medijski krajini je na torkovem shodu v središču Rima, na katerem se je zbralo nekaj tisoč ljudi, delil Ranucci. Po njegovem mnenju je Italija »bolna«, kar potrjuje evropski rekord v številu novinarjev, ki so tarča groženj, in številu politikov, ki tožijo novinarje. Ob tem je rojake pozval, naj branijo pravico do obveščenosti, in dal vedeti, da tudi sam ne bo naredil koraka nazaj. »Ne vem, kdo je pred mojo hišo podstavil improvizirano eksplozivno napravo. Vem pa nekaj: če je nameraval utišati mene in mojo ekipo, je zgrešil cilj,« je bil jasen.

-----------------------------

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa EU za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj EU ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti EU niti organ, ki financira akcijo.