Bitcoin: Evforične stave na obljube, ki ustvarjajo nove milijonarje

Zdaj je po njegovem vzoru na svetovnem spletu že skoraj tisoč različnih kovancev.

Objavljeno
07. julij 2017 12.59
Brane Maselj
Brane Maselj

Nobelov nagrajenec Milton Friedman je leta 1999 izjavil, da bo internet poglavitna sila, ki bo zmanjšala vlogo vlade. Edino, kar mu še manjka, a se bo kmalu pojavilo, je ustrezen denar. Devet let pozneje se je rodil bitcoin, kovanec, ki ima za podlago internetni protokol. Zdaj je po njegovem vzoru na svetovnem spletu že skoraj 1000 različnih kovancev.

Čeprav so virtualni, so hkrati zelo resnični. Bitcoin je pred dobrim mesecem dni prvič prebil mejo 2000 dolarjev, te dni je že pri 2600 dolarjih, a pot navzgor je še povsem odprta. V nebeške višave se dviga tudi vrednost drugih kriptovalut, ki so nastale na temelju bitcoinove tehnologije. Kriptomanija je zajela svet in tudi Slovenijo.

Zanimanje se strmo povečuje; špekulanti si manejo roke, ekonomisti pa previdno molčijo ali glasno grmijo, češ da se bo trg kriptovalut razpočil kot preveč napihnjen balon. Na tem trgu je bilo v začetku leta komaj kakšnih dvajset milijard dolarjev, zdaj ga ocenjujejo že na 110 milijard.

Baloni in stave

Primerjava z balonom je ustrezna, saj za valutami, ki slonijo na internetnem protokolu, in takšnih je že kakšnih 900, vsak dan pa vznikajo nove, večinoma ni nobene realne vrednosti. Toda, kaj je 110 milijard proti trilijonom dolarjev in evrov, ki napihujejo borzne in kreditne balone, porečejo zagovorniki novih valut.

In navsezadnje: za novimi valutami nekaj vendarle je; za njimi stojijo nove tehnologije – ali bolje, nove obljube. Le izjemoma kakšna takšna valuta nasloni del svoje vrednosti na preizkušeno dobrino – zlato, ki so ga ZDA za časa predsednika Nixona odvzele celo dolarju. Ena takšnih je slovenski xaurum.

Vse druge stavijo na tehnologijo, ki jo obljubljajo razviti z denarjem vlagateljev. Če so vlagatelji pripravljeni sprejeti obljubo izdajateljev novih kovancev, da bo njihova nova tehnologija rešila določene probleme v neki dejavnosti, bodo pokupili njihove virtualne kovance in tako s pravim denarjem podprli njihove načrte. Pri številnih novih kovancih, ki vznikajo kot gobe po dežju, gre prav za takšno obliko zbiranja zagonskih sredstev. Gre za »stave«, ki jih sklepajo vlagatelji in izdajatelji.

Te stave so zelo različne. Izdajatelji jih opredelijo v svojem dokumentu »belem papirju«, kjer opišejo poslovni načrt, ki je osnova za izdajo in ponudbo prve serije novih kovancev (ICO – initial coin offer). Prav zdaj prihaja na trg nov slovenski projekt, ki želi razvijati platformo z imenom Suncontract za trgovanje z električno energijo. Tehnologija verig podatkovnih blokov bo omogočila, pravijo izdajatelji, vzpostavitev novega modela za kupovanje in prodajo elektrike.

S stavami je običajno tako, da prinašajo hitre zaslužke in prav tako boleče izgube. »Nove uporabnike v Sloveniji na žalost bolj privlači ta špekulativni del in želja po hitrem zaslužku, kar pa pogosto zamegli dejstvo, da je v bistvu tehnologija, ki poganja decentralizirano omrežje bitcoin, tista, ki bo v svet prinesla številne nove rešitve in avtomatizacijo procesov v številnih industrijah. Finančni inštrumenti so samo prvi uporabni primer tehnologije veriženja blokov,« pravi Jure Pirc, predsednik slovenske bitcoin zveze.

Revolucija podatkovnih blokov

Tehnologija »blockchain«, o kateri govori Pirc, je po mnenju vseh opazovalcev novega družbenega pojava kriptovalut tista, ki je vredna največje pozornosti. Po slovensko smo jo prevedli kot tehnologija veriženja podatkovnih blokov. Za zdaj je res znana predvsem kot tista, ki podpira delovanje digitalnih valut, vendar nanjo stavi marsikdo, tudi tisti, ki želijo, da bi se svet znebil centraliziranih sistemov finančne in politične moči.

Podatkovni bloki namreč omogočajo decentralizirano zapisovanje vseh mogočih, tudi finančnih, transakcij. V krasnem novem svetu bi tako odpadla potreba po zdaj osovraženih bančnih ustanovah, saj za prenose denarja ne bi več potrebovali posrednikov in nadzornikov transakcij.

Foto: Shutterstock

Vsaka izmenjava bitcoinov in njihovih naslednikov se zabeleži - ne kot pri običajnih denarnih transakcijah na enem računu ene banke - na tisočih računalnikih, ki so vključeni v bitcoi­novo mrežo podatkovnega rudarjenja. Knjigovodstvo je torej razpršeno, še bolje pa je, da vsakdo lahko vsak trenutek pregleda prav vse transakcije, ki so bile opravljene z bitcoinom od začetka njegovega stvarjenja do danes, ko je takšnih transakcij že več kot deset milijonov na leto. Tehnologija poskrbi, da se vsi sodelujoči strinjajo grede tega, kdo ima v lasti koliko kovancev, in nadzornik ni več potreben.

Ni čudno, da analitiki obravnavajo tehnologijo podatkovnih blokov kot eno najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij. Ko bo dokončno zaživela, jo bomo, napovedujejo, začeli uporabljati pri številnih vsakdanjih opravilih. Takšno uporabo bodo omogočile tako imenovane pametne pogodbe. Tako jim rečejo, ker se izvršijo, ko so izpolnjeni v njih vgrajeni pogoji; če gre za transakcijo, denimo, bo neki denar avtomatsko nakazan na naš račun, ko se bodo izpolnili pogoji iz pogodbe. Izvajanja dogovora pa nihče ne more preprečiti, saj je pogodba zapisana v verigi, ki je shranjena pri vseh uporabnikih sistema. Takšne podatkovne verige so razvite v sistemu ethereum, ki že omogoča povezovanje denarja z različnimi tehnološkimi obljubami.

Bi stavili na marihuano, pivo ali elektriko?

Pri Suncontractu so na spletni strani tako zapisali: »Če verjamete, da lahko naša ekipa s tehnologijo verig podatkovnih blokov pripomore k izboljšanju trenutnega stanja v energetiki, ste vabljeni, da se tudi vi udeležite in prispevate svoj delež. Kapital, potreben za zagon platforme SunContract, bo pridobljen s kampanjo zbiranja sredstev – SunContract Token Sale. S sodelovanjem v prvi prodaji žetonov boste v zameno za svoj prispevek dobili žetone SNC. V procesu zbiranja sredstev bomo sprejemali le ethre (ETH), zato smo fik­sirali tečaj SNC/ETH. Osnova izračuna bo postavljena na 10.000 SNC za 1 ETH.«

Dobrodošli v svetu virtualnega denarja. Zobozdravnik iz Ljubljane ima na svojem ceniku dodane tudi že cene v kriptovaluti onecoin. Cena za čiščenje zobnega kamna je trenutno 20 kovancev. Bila je tudi že 15 kovancev, ko je onecoin kotiral višje. Kovanec, pravzaprav žeton, ki ga bodo izdali pri Suncontractu, SNC, kakor mu rečejo, bo, kot je razvidno, temeljil na ethereumu. Ta ima svoj lastni kovanec, ki se mu reče ether. Te dni je vreden okrog 330 dolarjev. Za to vsoto bodo prvi kupci lahko kupovali po 10 tisoč žetonov SNC, nato se bo njihova cena oblikovala glede na povpraševanje in v prihodnosti seveda tudi glede na uspešnost delovanja obljubljene platforme.

Tako lahko danes stavite na razvoj številnih tehnoloških rešitev. Obstajajo denimo »valute«, kot je marihuana coin, ki je vezana na bodočo legalizacijo kanabisa, pa beer coin, ki vsebuje natanko to, kar pove ime, obljubo piva. Pošljete ga nekomu, ki vam je plačal pivo ali samo odgovoril na kakšno vprašanje. Seveda so svoj lonček h kriptomaniji hitro pristavile nekatere največje korporacije. Google je razvil svoj kovanec ripple, ki naj bi pomagal olajšati finančne transakcije med največjimi svetovnimi bankami. V tehnologijo podatkovnih blokov vlagajo tudi druge multinacionalke, kot so IBM, Intel, Visa in podobne.

Xaurum: obljuba povečanja premoženja

V Sloveniji smo pri razvoju storitev, ki so zasnovane na tehnologiji blockchain, že od začetka zelo aktivni. V zadnjih letih se lahko pohvalimo s kar nekaj uspešnimi startupi. Znan takšen projekt je Iconomy, to je platforma za uprav­ljanje digitalnih sredstev, prek katere je mogoče ustvarjati kriptosklade. Drug projekt je Cofound.it, ki je zmes podjetniškega pospeševalnika in platforme za množično financiranje. Že omenjeni Xaurum pa naj bi v nasprotju z vsemi drugimi skrbel za to, da kupna moč njegovih lastnikov raste, ne pa pada, kakor se to dogaja pri današnjih papirnatih valutah, pravi Roman Puhek iz fundacije Xaurum.

»Ta cilj je mogoče doseči samo z zlatom, saj v vsej zgodovini ohranja kupno moč, česar dolgoročno ne zmore nobena valuta na bančnem računu. Toda če hočemo, da se kup­na moč tudi povečuje, moramo sistem zasnovati tako, da se bo količina zlata za vsakim xaurumom stabilno, a nenehno povečevala,« pravi Puhek, ki opozarja, da se prav po povečevanju zlata ta kovanec razlikuje od podobnih, kot je na primer kuvajtski onegram, ki tako ostajajo le na ravni trgovcev z zlatom.

Rast količin zlata za vsakim xaurumom sta njegova avtorja, Blejčana Gašper Kenda in Matija Pribošič, zelo inventivno vgradila v formulo pametne pogodbe na dva načina. Po eni strani rast generirajo same transakcije s kovancem. Ustanovitelji se odpovedujejo proviziji, ki je določena na pol xauruma. Pri vsaki transakciji izgine iz obtoka pol kovanca, kar pomeni, da se ustrezno temu poveča količina zlata na druge kovance. Največji generator rasti količine zlata za enoto kovanca pa je drugi del formule, ki določa, da 30 odstotkov zbranih novih sredstev namenijo za nakupe xaurumov na borzi in tako valuto stabilizirajo, z drugimi sredstvi pa znova kupijo zlato in izdajo, s formulo določeno, ustrezno količino xaurumov.

Formula je zapletena, a zelo domišljena, saj ima xaurum svojo last­no produkcijsko ceno, ki velja za vse novonastale xaurume, pripoveduje Puhek, ki je fundacijo povezal z zavodom Auresco, ta skrbi za nakup in hrambo zlata, ter družbama Golden node in Aragorn, ki kovance – žetone prodajata na slovenskem in drugih trgih, od Švice do Kanade, ki se odpirajo. Svoj uspeh merijo v tem, da so količino zlata s 35 kilogramov v aprilu povečali na 125 kilogramov do srede junija, ustrezno temu se je tudi produkcijska cena xauruma povečala z 12 centov na 31 centov (na borzah te dni kotira malo pod 30 centi).

Xaurum je edina kriptovaluta na svetu, tako Puhek, katere likvidacijska vrednost ni nič. Poleg produkcijske ima namreč tudi likvidacijsko ceno, to je vrednost zlata, ki ostane v xau­rumu in za vedno pripada vlagatelju, četudi bi se trg kriptovalut popolnoma zlomil. Za vsemi drugimi kriptovalutami, tudi za bitcoinom, je le zrak, pravi Puhek in takšnega mnenja so tudi številni poznavalci.

Kljub temu so kriptovalute ustvarile na naših tleh tudi že nekaj milijonarjev. Začetnika zgodbe o uspehu sta bila Nejc Kodrič in Damijan Merljak, ki sta v svet kriptovalut vstopila med prvimi in že leta 2012 zasnovala trgovalno platformo in borzo Bitstamp za spletno trgovanje s kriptovalutami. Poznavalci trga pa menijo, da je letošnja evforija, ki je pognala v vrtoglavo zvišanje številne kriptovalute, tudi bitcoin, s katerim se je še januarja trgovalo po 850 dolarjev, ustvarila okrog nas kar nekaj novopečenih milijonarjev med 25. in 35. letom starosti.

Vsem gorečim privržencem kriptovalut ni le do denarja. Zlasti v začetni fazi, še pred nekaj leti, so privlačile kot alternativa monopolom in zaradi čara nove tehnologije. »Tudi sam sem ustvaril nekaj blockchain eksperimentov, ki so nekakšen unikat oziroma veljajo kar za pionirsko izvedbo v kategoriji personaliziranih verig blokov oziroma personaliziranih kriptokovancev. Svojima otrokoma sem za njuna rojstna dneva posvetil – in lansiral – personalizirane kriptokovance, ki se imenujejo LanaCoin in TajCoin,« pravi Jure Pirc, ki nam kar po spletni pošti pošlje odprtokodni program za sprogramiranje novega kovanca.