Bled ogrožajo majhni onesnaževalci

Voda v Blejskem in Bohinjskem jezeru je že od leta 2010 tako rekoč enake kakovosti, potem ko se je od leta 2007 poslabšala. Na Bledu so težava točkovni onesnaževalci, kopalci, ki ne uporabljajo stranišč, ribiči, ki lovijo krape, betonirani bregovi jezera, ki ne zadržujejo onesnaževal, in dotrajana kanalizacija, pravi Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje.

Kot kopalne vode sta tako Blejsko kot Bohinjsko jezero tudi letos razvrščena kot odlična. Za določanje kakovosti kopalnih vod merijo vsebnost Escherichia coli in intestinalnih enterokokov. To sta dve bakteriji, ki sta pokazatelja fekalnega onesnaženja kopalne vode.

Blejsko in Bohinjsko jezero že nekaj let dosegata tudi dobro kemijsko stanje. Dobrega ekološkega stanja oziroma potenciala pa Blejsko jezero ne dosega. Ekološko stanje Blejskega jezera je bilo leta 2013 na podlagi fitoplanktona ponovno ocenjeno kot zmerno, kar kaže na preobremenjenost s hranili, predvsem fosfati. Ekološko stanje Bohinjskega jezera je bilo leta 2013 na podlagi stanja fitoplanktona ocenjeno kot zelo dobro, to stanje pa ohranja.

Špela Remec Rekar že vrsto let nadzira kakovost Blejskega in Bohinjskega jezera. Pravi, da se kakovost vode od leta 2010 skoraj ne spreminja. »Težava so razmeroma majhne stvari, ki bi jih lahko hitro uredili, če bi bila volja za to. Med te spada krapolov. Ribiči za lov na krape v jezeru pripravijo krmišča, če pogledate po njihovih blogih, gredo v jezero precejšnje količine različnih snovi, ki tam ostanejo,« pravi Rekarjeva. Občina Bled je že morala umakniti table s prepovedjo ribarjenja, ker se »ne sme posegati v ribolovno območje Ribiške družine Bled«. Rekarjeva pravi, da bi to lahko ministrstvo za kmetijstvo uredilo z eno uredbo, ki bi prepovedovala takšen ribolov na naravnih jezerih.

Vsi majhni prispevki se seštevajo in ostajajo v jezeru. Med temi so izločki kopalcev, ki ne uporabljajo stranišč. Težava na Bledu je tudi to, da je obala precej betonirana, kar pomeni, da dež z obale brez ovir spere vso umazanijo v jezero, tudi kakšen razlit naftni derivat. Prvo kanalizacijo so na Bledu dobili že leta 1920, vendar se je že takrat pokazalo, da ne zadošča za množičen turistični obisk. Podobne težave ima Bled danes, kako na trajnosten in za jezero neškodljiv način urediti odvajanje in čiščenje odplak.

Kakovost Blejskega in Bohinjskega jezera nadzira Agencija RS za okolje, zato z letošnjim predvidenim varčevanjem nadzor ne bi bil okrnjen. V okviru nadzora jezer spremljajo tudi kakovost glavnih pritokov in iztokov obeh naravnih jezer. Na Bledu spremljajo kakovost Radovne v zajetju Grabče, Mišce pred iztokom v Blejsko jezero, Ušivca za Ledeno dvorano in Jezernice. Trendna črta kaže naraščanje obremenjenosti Mišce s fosfati v zadnjih dvajsetih letih, čeprav so povprečne koncentracije fosforja v zadnjih letih spet nekoliko nižje. Obremenjenost Mišce z dušikovimi spojinami pa se je nekoliko zmanjšala. V Bohinju spremljajo stanje Savice in Save Bohinjke pri iztoku iz jezera. Trendov naraščanja vsebnosti fosforja in dušikovih spojin v Savici ni opaziti.